Nesporno je, Real in Barcelona sta vredna vse pozornosti (recimo temu tudi enormno konkretne pri slovenskem lastniku pravic lige prvakov), toda letošnja osmina finala lige prvakov se je zgodila drugje, kamor nekateri, pač za ceno obvezne gledanosti, nočejo pogledati. K APOEL-u in Benfici (ter korajžno izpadlima Lyonu in Zenitu) prejšnji teden ter k Marseillu in Chelseaju (ter Interju in Napoliju) ta torek in sredo. Evropski nogomet, s poudarkom na evropski, torej razpršen po vsej celini ne le omejen na en polotok in en Otok, je ponudil smeh in solze. Chelsea je nadoknadil zaostanek proti Napoliju (4:1, skupno 5:4), CSKA pa je hrabro začel na Santiagu Bernabeu, a jo s štirimi zadetki (4:1, skupno 5:2) v sezoni sedmic še dobro odnesel proti Realu.
***
Stari prdci
Ni enotne formule, žal. Bolj star, bolj nor? Nima veze, vsaj ne v nogometu. Inter ima zrelo postavo, izkušnje, Javierja Zanettija, še kar svež naslov lige prvakov, pa jim je to eno figo pomagalo proti Marseillu. Da zdaj polovica prve enajsterice grize nohte, ali ne bo predsednik Massimo Moratti z novim trenerjem nemara pripeljal tudi novih, mladih, zagnanih fantov, ki povrhu še tvitajo. No, ti starci imajo, na svojo srečo, dan kasneje že argument. John Terry (31 let), Frank Lampard (32) in Didier Drogba (34) so ta argument. Ni jim prisluhnil, cenjeni trojici, zdaj že bivši trener Andre Villas-Boas, vztrajal je, da Chelsea od vsega daleč najbolj potrebuje pomladitev, četudi sta to Fernando Torres (včeraj zgrešil težko bolj prazen gol) in David Luiz (spet napake v obrambi). Nak. Kvečjemu od njega sedem let starejši Roberto di Matteo se je moral le spomniti nekih drugih časov. Retro miselnost torej, ne revolucija. Brcal je še, v modri majici, skupaj s Terryjem in Lampardom, gotovo bi tudi z Drogbajem, če ga ne bi poškodba pri 31 letih spravila iz zelenic. Zato je vedel, pardon, samo spomnil se je, kako nad Napoli. S pritiskom in brez obžalovanj, kar je v London prinesel Jose Mourinho. Malo mu je, to se je lepo videlo, s klopi pri držanju rezultata 4:1 pomagal kar John Terry (da mu gre zdaj težje verjeti, da se slačilnica ni uprla AVB-ju), vendar, pod črto, že dolgo nismo videli trenerja, ki bi bolj skakal od svojih varovancev.
Najbolj iskreno veselje sezone, Roberto di Matteo.
***
Dilema Romana Abramoviča
Še dobro, da je bila v Londonu včeraj večplastna megla (mimogrede, znamenita londonska megla je baje mit). Romana Abramoviča smo od ostale publike ločili samo po sedežu 59, vrsta 17 (karikiramo), kjer vedno sedi. Tam, ob prehodu. Sedel je, mirno, športno. Povedano drugače, ni se mu zmešalo, ni šel nadirati novinarje kot to za hobi počne Uli Hoeness predsednik Bayerna (itak se za Rusa liga prvakov začne šele v polfinalu). Šele pol ure po koncu tekme se je sprehodil po Stamford Bridgeu, za lice grabil svoje osebje in jim dajal "petke". A gotovo je zdaj, počasi, vsaj v zametkih, v neke vrste dilemi. Roberto di Matteo je dobil vse tri tekme, odkar sta se Abramovič in AVB "zmenila" za končanje spodletelega programa Chelsea 2.0. Doslej je 41-letni Italijan vodil tretjeligaša Milton Keynes Dons (2008-09) in West Bromwich Albion (2009-11), ki ga je spravil iz druge v prvo ligo, iz kluba recimo temu spodil našega Roberta Korena, s katerim se nikakor nista ujela, in se nato dokaj dolgo obdržal (navijači so imeli pošteno potrpljenje), dokler ga na koncu niso sredi lanske sezone odžagali. Abramovič bo seveda še naprej vesel, če bo Jose Mourinho prihajal v London (uradno samo na ogled nove hiše) in če Pep Guardiola ne bo podpisal nove enoletne pogodbe z Barcelono, vendar ne gre pozabiti, da je finale lige prvakov Rus v živo kot soudeleženec videl samo takrat, ko je Mourinho odšel in je klub prevzel Avram Grant. Vraževerje? Hm.
"Ej, Karanka, koliko je v Londonu rezultat?"
***
Kombinacija osmine finala
Saj smo videli več kot dovolj zadetkov, komaj jih preštejemo vse, toda filanje Basla in Bayerja je eno, preobrniti rezultat, in to povrhu čuden izid 1:3, pa nekaj povsem drugega. Toliko priložnosti, tako odprt nogomet je bil na Stamford Bridgeu, da se podaljškov sicer sprva marsikdo ni veselil (avtor vštet zraven), na koncu pa je bilo kar škoda, da je bilo tekme konec. Če je bila prva tekma trailer, napovednik filma Upor na ladji Bounty, ko je AVB na klopi pustil ikone kluba in jih potem iskal, ko je voda zalila vse notranje organe, ne samo njegovega kar pogumno glasnega grla, kar je Napoli rade volje izkoristil, je bil londonski obračun enakovreden boj dveh klubov z glasnimi navijači in nešpekulativno taktiko. Samo naprej, samo na gol. Kako je možno, da ga Napoli ni zabil v prve pol ure v tistih 512 priložnostih, se bo skoraj 2.500 Neapeljčanov, ki so šli v London, čeprav so jim že milanski kolegi povedali, da so pice v Angliji zanič, spraševalo vsaj do začetka evropskega prvenstva. Udarne kombinacije Ramirez - Didier Drogba - Branislav Ivanović, ki je v prvem podaljšku Anglijo rešila zadrege, pa si še lep čas ne bodo pogledali. Vi so jo lahko že zdaj.
Najlepša kombinacija osmine finala.
***
Ipika.
Angleški novinarji so se iz Neaplja vračali s pohvalami za vzdušje na stadionu San Paolo in protiargumenti, da atletska steza okrog zelenice nujno ne ubije dobrega vzdušja. Vendar še bolje, še bolj na glas, od smeha do solz in nazaj je v sredo pričaralo romantiko na Stamford Bridgeu (ki seveda nima atletske steze). Zdaj so se veselili eni, zdaj drugi, oboji pa trdno prepričani, da bodo šli v četrtfinale. Domači so vseskozi stali, kričali, spodbujali, Italijani pa peli (tako je vsaj bilo videti in slišati po televiziji). Ni čudno, da je Frank Lampard to označil za najboljšo noč v Evropi, čeprav bi kakšno sezono nazaj povratno tekmo osmine finala lige prvakov pospremil kot rutinsko. Tako, kot je jokal tisti navijač Napolija, ki ga je našla kamera, na pol ipično... To je tisto, kar dela nogomet tako odvisen.
Londončani so želeli jeziti Neapeljčane z zastavo Rome, no, v Angliji redarji takoj posredujejo (in jih bolj malo briga personalizacija vstopnic).
Najbolj iskreno veselje (priporočamo povečavo fotografije) ob golu Inlerja, ki je takrat Napoli (še) peljal naprej.
***
Ko vratar ne more biti kriv
Razlika med Cristianom Ronaldom in CSKA (4:1, skupaj 5:2) je v tem trenutku takšna, da se nihče ni spravil na vratarja Sergerja Čepčugova, ker mu ga je Portugalec stisnil iz 25 metrov (posnetek prilagamo spodaj). Če bi meril kdo drug od Madridčanov, bi zgodba morda bila drugačna. "Lahko bi izvedel več pritiska nad Ronaldom: tip se ne more kar sprehoditi in tako streljati. Seveda je bil zadetek za 2:0 pomemben, toda s prstom ne bom kazal na golmana. Veliko razlogov je, zakaj smo izgubili," je povedal Pontus Wernbloom, Šved, ki je v Moskvi izenačil, da so Rusi iskreno upali na čudež. Da teh v nogometu sicer ni, so le senzacije, je že pred tekmo zinil Jose Mourinho. Ki je po tekmi nogometašem CSKA-ja prijazno stisnil roko. Končni rezultat zakrije izjemen gol Zorana Tošića in pa obetaven nalet Seydouja Doumbie na začetku tekme.
Cristianooooooooo.
***
ŽREB
Kroglice za finale na Allianz Areni 19. maja bodo plesale jutri (petek) ob 11.45 v Nyonu. Sedem klubov iz osmih držav bo v tistih prosojnih četrtfinalnih bobnih, kar pomeni, da se lahko zgodi samo en državni obračun. Da, tisti. El Clasico. Barcelona - Real. Lani sta igrala (in se žalila, pretepala, vlekla…) v polfinalu, da smo si, sploh prvo tekmo na Santiagu Bernabeu, kot (pravilno) predvideva Jose Mourinho, vsi zapomnili. V konkurenci so torej še: APOEL, Marseille, Bayern, Benfica, AC Milan, Chelsea, Real in Barcelona, ki brani naslov. Kroglice bosta vlekla gotovo sveže obriti Gianni Infantino in pa legendarni Paul Breitner, ki si je pred skoraj natanko tridesetimi leti kontroverzno pobril brado za 150.000 tedanjih nemških mark. Zdaj brado spet ima, povsem belo. Zastonj.
Žreb boste lahko spremljali tudi na www.vecer.com in prek Twitterja
Jaša Lorenčič
Pošlji na Twitter:
To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.
Komentarji obiskovalcev :
Komentator:
Nika
Datum:
15.3.2012 11:17:00
IP:
86.61.112.143 SiOL d.o.o. (Slovenia Online)
Dejansko ne more bit 7 klubov iz 8 držav, je lahko samo 8 klubov iz 7 držav ;)
drugač mi je pa gol christiana zelo všeč.. kako lepo ga je preigral, mojster pač :D
Komentator:
prasec
Datum:
15.3.2012 11:19:00
IP:
84.255.250.114 T-2 Core Network
OK, članek je super ampak napake Davida Luiza v obrambi?? če pa je bil izbran za igralca tekme..
Vaš komentar:
Vabimo vas, da napišete svoje mnenje, komentar ali pripombo k članku.
Komentarji, ki vsebujejo HTTP v besedilu, ne bodo prikazani. Če želite v komentarju objaviti povezavo, jo napišite brez HTTP.
Poleg vsebine komentarja bo objavljeno vaše ime, internetna povezava, naslov IP in domena. E-mail ne bo viden nikomur, podjetje Večer pa ga bo uporabilo zgolj za interno komunikacijo in ga v skladu z zakonom ZVOP-1 ne bo posredovalo tretjim osebam. S klikom na gumb Pošljite komentar se strinjate z objavo podatkov.
Po objavi ima avtor komentarja možnost svoj komentar kadarkoli izbrisati. Ikona za izbris se pojavi samo pri komentarjih, kjer sta IP uporabnika in IP pisca komentarja enaka. Drugi te ikone ne vidijo.
Srečko Čater, nekdanji sindikalist Vegrada: "Vse skupaj je le še en dokaz, da se v Sloveniji "naših" in tistih, ki imajo denar, ne zapira. To si upam vsakemu tožilcu povedati v obraz, saj z raznimi pogoj-nimi kaznimi "svojim" sporočajo ravno to. Zato pa smo na prvem mestu po korupciji!"