Datum: 23.2.2012 -
Stran: EPK
So ptujski kurentulogi nepoučeni?
Pisatelj Miha Remec: "Kurent ni zgolj pustna šema in turistična atrakcija, ampak dragocena dediščina, ki so nam jo zapustili naši kmečki predniki"
 Slavko Dobnik Miha Remec
Zven kravjih zvoncev, ki je v minulih pustnih dneh naznanjal prihod kurentov, večinoma povezujemo z odganjanjem zime, toda pustna šema, ki že od nekdaj zbuja strah in spoštovanje, nosi v svoji mogočni postavi mnogo več. Če gre na eni strani za ohranjanje tradicije, je za raziskovalce tega fenomena slovenske kulturne dediščine mistična njegova podoba, katere večplastno sporočilo preteklosti skuša človek moderne dobe vedno znova razvozljati. Pustna šema in turistična privlačnost ter kulturna posebnost Slovenije je le en vidik navdiha, ki ga pooseblja kurent s Ptujskega polja. Drugi pogled na kurenta je skozi umetnost, ki jo navdihujeta njegova mističnost in poslanstvo. Fenomen kurenta se je številnih avtorjev dotaknil tako močno, da jih je praktično zasvojil. Med njimi je tudi Miha Remec, Ptujčan, ki kurenta upodablja z besedo.
"Letošnje še posebej slovesno ptujsko kurentovanje v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK), ki ga je okronala spektakularna predstava Kurentova svatba in nekatere druge prireditve, mi je ponovno vzbudilo pomisleke o zapostavljenosti, če ne že namerni zamolčanosti kurentovega zgodovinskega izvora in umetniške ustvarjalnosti, ki je bila v preteklosti vpeta v ta prastari mitski običaj. Vsakoletno spektakularno srečevanje pustnih mask iz domovine in sveta ter spremljajoče prireditve, so vsekakor hvalevredne, saj poživljajo starodavni Ptuj in njegovo turistično privlačnost. Moti pa me, da so očitno nekateri ptujski "kurentologi" vzeli ta dragoceni ljudski običaj v svoj zakup, saj kolikor vem, v letih, ko so postala ptujska kurentovanja tradicionalna, ni izšla nobena resnejša strokovna študija, niti ni bilo širšega simpozija o tem, kako se je kurentovanje na Ptujskem polju in obronkih Haloz sploh ohranilo," pravi Miha Remec, avtor drame Mrtvi kurent (napisane leta 1960) in povesti Smrt v kurentiji (1977), sicer pa eden najplodovitejših slovenskih pisateljev znanstvene fantastike.
"V petdesetih leti prejšnjega stoletja so zanesenjaki iz Markovec ustanovili folklorno društvo in šele takrat je od novih jugoslovanskih oblasti kurent postal dovoljen pustni lik. Pred tem so kurente preganjali že avstro-ogrski žandarji, pozneje žandarji stare Kraljevine Jugoslavije, prav tako pa so nanje streljali in zaplenjevali kožuhe nemški žandarji za časa okupacije v drugi svetovni vojni. Povrhu so jih prepovedovali vernikom tudi župniki, ker naj bi kurent predstavljal pogansko božanstvo," pravi Miha Remec, ki se mu zdi nerazumljivo, da je skoraj povsem zamolčani slikar France Mihelič, ki je z motivom Mrtvi kurent vnesel kurentov lik že pred drugo svetovno vojno v slovensko slikarstvo. Ta lik pozneje prepleta ves njegov od domače in tuje umetnostne kritike visoko ocenjen opus.
"Eden od razlogov, da Miheličev Mrtvi kurent ni zaželena podoba, je tudi mnenje posameznih pobudnikov turističnih kurentovanj, ki pravijo, da je slika mrtvega kurenta naredila kurentiji več škode kot koristi, kajti kurent je prispodoba življenja, ne smrti. Nemara kaže v tem mnenju iskati vzrok, da tudi moji deli, drama Mrtvi kurent in povest Smrt v kurentiji, ki vnašata ptujskopoljskega kurenta v slovensko dramatiko in književnost, nista zaželeni. Kot mi je zatrdil nekdanji koordinator EPK Ptuj 2012 Franc Mlakar, je namreč ptujsko gledališče zavrnilo možnost, da bi v okviru projekta igralo dramo Mrtvi kurent, pa tudi mariborsko gledališče, ki jo je leta 1960 krstno uprizorilo, ni zanj pokazalo nobenega zanimanja," je povedal Miha Remec, globoko prepričan, da kurent ni zgolj pustna šema in turistična atrakcija, ampak dragocena dediščina, ki so nam jo zapustili naši kmečki predniki, saj se je včasih kurentija (kurentova oprava) podedovala od očeta do sina.
"Zavzeto sem v obdobju, ko je kurentovanje po vojni oživelo in se razmahnilo, raziskoval in pisal o njem kot časnikar. Kmalu je nastala o njem novela, nato pa drama Mrtvi kurent, s katero je Slovensko narodno gledališče v Mariboru nastopilo tudi na Sterijenem pozorju, jugoslovanskem festivalu gledaliških iger v Novem Sadu. Ptujskopoljski kurent se je tedaj nedvomno prvič pojavil v vsej svoji opravi na gledaliških deskah poklicnega gledališča. Ne vem ali ptujski kurentologi zavestno ali zaradi nepoučenosti zamolčujejo umetniška dela, ki so ptujskopoljskega kurenta ali koranta zaznamovala v naši kulturi," pravi Miha Remec, ki težko razume pomanjkanje večjega poudarka zapisanosti tega mitološkega lika v slovenski umetnosti, kar bi nedavni prireditvi dalo še večjo kulturno težo.
IRENA FERLUGA
|
|
|
Pošlji na Twitter:
|
|
|
Ste bili priča dogodku?
V novi industrializaciji, kot to predlaga župan.
