Datum: 13.2.2012 -
Stran: V ŽARIŠČU

Grčija nevarno blizu bankrotu
Grški poslanci so včeraj ob polnoči odločali, ali naj znova zategnejo pas in s tem izpolnijo pogoje za novo posojilo
 Grški premier Papademos v pogovoru s finančnim ministrom Venizelosom v parlamentu (Reuters)
JURE STOJAN
Grški poslanci so včeraj ponoči glasovali o dodatnem paketu varčevalnih ukrepov. Odločitev je padla po zaključku redakcije. Vendar so bili analitiki včeraj prepričani, da je parlament s tesno večino le privolil v pogoje, ki jih Evropska unija in Mednarodni denarni sklad zahtevata v zameno za novih 130 milijard evrov posojil. Zasebni upniki, v glavnem finančni skladi in banke, pa bi Grčiji odpisali za približno 100 milijard evrov dolgov. Brez tega bo Grčija bankrotirala, saj mora 20. marca vrniti glavnico v višini 14,5 milijarde evrov, tega denarja pa preprosto nima. Grčija bi najverjetneje tudi zapustila evrsko območje, morda tudi EU, saj evropske pogodbe niso predvidele možnosti takšnih zapletov.
"Nenadzorovan stečaj bi državo vrgel v katastrofalno pustolovščino. Ustvaril bi pogoje nenadzorovanega gospodarskega kaosa in družbenih nemirov," je v soboto zvečer grški narod nagovoril tehnokratski (neizvoljeni) premier Lucas Papademos, nekdanji podpredsednik Evropske centralne banke. A cena za varčevanje, ki bi Grčijo vsaj za nekaj mesecev ohranilo v Evropski (monetarni) uniji, je zelo visoka. Država je v neprekinjeni recesiji že od leta 2009, zdaj pa mora proračun oklestiti za dodatnega 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar bo s sabo prineslo najmanj tolikšno poslabšanje gospodarskih razmer. V primerjavi z letom 2008 ima Grčija zdaj za dvanajst odstotkov manjše gospodarstvo, po napovedih pa se bo to v 2012 zmanjšalo za še dodatnih 5,5 odstotka. In čeprav je Grčija v minulih letih sprejela več varčevalnih paketov, ti niso zadovoljili preostalih držav evrskega območja - grška vlada še zmeraj porabi več denarja, kot pobere davkov. Včerajšnji paket ukrepov je zato obsegal tudi takojšnje odpuščanje 15.000 javnih uslužbencev, takojšnjo liberalizacijo trga dela, znižanje pokojnin in zmanjšanje minimalne plače s 751 na 600 evrov (v Sloveniji je minuli mesec znašala 763 evrov). Grčija je že oktobra lani privolila, da bo vse pokojnine, višje od 1000 evrov, znižala za 20 odstotkov, skupaj pa pobrala za 2,3 milijarde dodatnih davkov.
Včerajšnje glasovanje je bilo posebej dramatično, saj je parlament obkolila večdesettisočglava množica. Sindikati so sklicali 48-urno splošno stavko, ki so jo spremljali občasni spopadi med protestniki in posebnimi enotami policije. Razpoke so se pojavile tudi v vladi narodne enotnosti. V petek so namreč v znak protesta odstopili minister za transport ter namestniki ministrov za mornarstvo, kmetijstvo in za zunanje zadeve. Težava je, da je državno varčevanje vsak dan bolj boleče in da zaradi rezov v socialnih izdatkih trpijo najrevnejši sloji (najbogatejši pa premoženje umikajo iz države; v zadnjih treh letih so dvignili 28 odstotkov prihrankov iz grških bank). Brezposelnost se že danes vrti okoli 21 odstotkov. To je seveda le povprečje. Med socialno najbolj ogroženimi, med mladimi, je brez službe 48 odstotkov Grkov. A grška vlada opozarja, da bo brez varčevalnih ukrepov - in posledičnega bankrota - stanje le še hujše.
Vendar pa tudi novi varčevalni ukrepi ne bodo razrešili grške dolžniške krize, ki izvira predvsem iz posledic nepremišljenega vstopa v evropsko monetarno unijo leta 2001. Evro je Grčiji prinesel nižje obresti pri državnem dolgu, kar so vlade različnih političnih barv izkoristile za zadolževanje. Vendar je dobršen del tega denarja šel za plače v javnem sektorju, ne za večanje konkurenčnosti. Lansko leto je grški javni dolg obsegal 160 odstotkov BDP (ki je merilo velikosti gospodarstva). Nemška vlada (bi plačala dobršni del novega posojila Grčiji) pa je minuli teden opozorila, da bi grški javni dolg, tudi z vsemi novimi ukrepi, obstal okoli 136 odstotkov BDP v letu 2020. Z drugimi besedami, Grčija bi morala še kakšnih deset let večino davkov porabiti za odplačevanje starih posojil, ne pa za investicije v prihodnosti.
Jure Stojan
|
|
|
Pošlji na Twitter:
|
|
|