Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Marko Vanovšek

Gergely Boganyi na koncertu v Unionski dvorani 5. februarja (

Prijetni, intuitivni umetnik izhaja iz družine glasbenikov. "Nisem sam izbral klavirja, temveč je klavir izbral mene," je dejal uvodoma Gergely Boganyi. Prvi stik s klavirjem je vzpostavil pri rosnih štirih letih, dve leti kasneje pa je domov odnesel nagrado z državnega pianističnega tekmovanja v Nyiregyhazi. Kasneje je študiral na evropskih akademijah za glasbo v Budimpešti (Liszt Ferenc Zenemūveszeti Egyetem) in Helsinkih (Sibelius-Akatemia) ter na univerzi v Bloomingtonu v ZDA (Indiana University). V mladosti se je udeležil tekmovanja mladih pianistov v Ettlingenu (Nemčija) in na njem prejel tretjo nagrado ter mednarodnega pianističnega tekmovanja v francoskem Epinalu, kjer je bil drugonagrajen in je nastopil kot najmlajši udeleženec. Na Finskem pa je na tekmovanju Helmi Vesa Competition kar trikrat dobil nagrado, ki jo podeljuje Finski radio.

Kako dojemate skladatelja - ustvarjalca in pianista - poustvarjalca?

"Skladatelj je tisti, ki napiše glasbo, vendar je instrumentalist - pianist tisti, ki ne samo da igra note, napisane na papirju, temveč jih tudi interpretira, to je velika razlika. Devetdeset odstotkov glasbe sestavlja tisto, kar presega strukturo zapisanih not, in naloga nas glasbenikov je, da podoživimo tiste, najpogosteje zelo globoke in pomembne vtise. Skladatelj je v prvi vrsti tako želel sporočiti nekaj svojemu občinstvu in naša odgovornost, da predamo to sporočilo v izvorni obliki, je zato zelo velika."

Če bi morali izpostaviti skladatelje, katerih skladbe vam pomenijo še poseben izziv za interpretiranje, za koga bi se odločili?

"Bach je dober, Mozart je dober, Chopin in Liszt sta dobra in še veliko drugih je ne samo dobrih, ampak res izvrstnih, in prav tako iz modernega časa jih lahko omenim nekaj, ki pripadajo tej elitni kategoriji: Bartok pa še kdo bi se našel. Ampak velikokrat to, čemur danes pravijo moderna glasba, nima velike vrednosti."

Zanimiv je izbor skladb, ki jih boste izvajali v Mariboru (pogovor je nastal dan pred nedeljskim koncertom v Unionu) - na spored ste tako uvrstili samo Chopina in Liszta, ki skupaj tvorita vsebinsko sklenjeno programsko "glasbeno misel". Karakterno sta si bila povsem različna, vendar ...

"Chopinova glasba, prva Balada (Balada št. 1 v gmolu, op. p.) na primer ali pa četrta (Balada št. 4 v fmolu, op. p.) - ti nista sramežljivi, ravno nasprotno, sta zelo močni in neverjetno ekspresivni. Čeprav je (Chopin) v glasbeni literaturi predstavljen kot zelo introvertiran, v primerjavi z Lisztom (ki je poznan kot zelo ekstrovertiran skladatelj), se s tem ne bi povsem strinjal. Chopin izžareva navznoter silno moč in energijo, kar je edino, kar je pomembno. V tem primeru ni pomembno, kako glasno igraš klavir, pomembna je vsebina in sporočilo, ki ga glasba nosi v sebi. In sporočilo v Chopinovi glasbi je zelo konkretno in strnjeno, zato tudi tako močno. Neverjetna razsežnost čustev in občutenj, ki jih premore njegova duša, je neskončna in celo znotraj enega samega kratkega Nokturna nam pokaže in naslika številne različne karakterje in karakteristike, ki so vse povezane z njegovo občutljivo in včasih tudi melanholično dušo. Liszt je podoben Chopinu po globini mišljenja in volji do izražanja svoje moči, ampak kot skladatelj je v kompoziciji bolj drzen, išče nove karakterje in krši pravila, s čimer se predvsem razlikuje od Chopina."

Leta 1993 ste prejeli prvi nagradi na mednarodnem Chopinovem in Mozartovem tekmovanju v Budimpešti ter leto kasneje zmagali na glasbenem tekmovanju Univerze v Indiani. Med izjemne dosežke zagotovo sodi zlata medalja na Mednarodnem tekmovanju Franza Liszta 1996. v Budimpešti. V sezoni 2010/11 ste nastopili na številnih recitalih po Evropi, vključujoč "vikend maraton", ki ste ga izvedli v Budimpešti in na katerem ste nastopili na desetih koncertih, v katere ste vključili celoten opus Chopinovih skladb za solo klavir.

"Chopin je napisal več kot 200 skladb za klavir, čeprav jih sam nisem preštel, sem jih pa vse že igral in vsaka izmed njih je drugačna, znotraj vsake je pa še veliko različnih karakteristik, zato ne morem reči na splošno, kaj bi rad igral ali kaj igram, ker svoje izvajanje vedno prilagajam njegovim zapisom. V njegovem opusu so morda dve, tri skladbe od 240, ki bi lahko imele vesel karakter, vse druge oziroma večina njegovih skladb je daleč od veselosti. Če sem sam slučajno dobre volje - kar je redko, mogoče le ob kakšni čudoviti snežni nevihti - glasba, ki jo igram, pa ni napisana v tem stilu, moram sebe odmisliti in igrati to, kar skladba od mene zahteva, nikoli je namreč ne smem preglasiti. Vsakič moram na odru ponovno skomponirati skladbo s plemenitim in skromnim občutkom in se tako osredotočiti na originalno delo, ki je vedno v ospredju. Ampak kot umetnik, ki nastopa, moram znova sestaviti delo, ne samo zato, da zaigram, vse skupaj je veliko bolj zahtevno in resno ..."

Resen je bil tudi vaš projekt, da posnamete vse njegove skladbe za klavir solo. Posneti tako velik opus je velik umetniški dosežek, presežek, življenjsko delo.

"Seveda je to Chopinovo življenjsko delo, vendar zaigrati in posneti trinajst zgoščenk z njegovimi skladbami je bilo hkrati nekako tudi moje življenjsko delo, predvsem pa zelo obsežno, ne samo količinsko. Trinajst zgoščenk ni kar tako, ampak dejansko vživeti se v vso to glasbo je bilo zame najlepše potovanje v moji glasbeni karieri. Ponosen sem, saj je bilo vloženega veliko truda, tudi trpljenja, predvsem pa veliko strasti. Ne gre samo za dvaindvajset dni snemanja, gre za mojih preteklih trideset let igranja klavirja, ko že od svojega osmega ali devetega leta igram njegove skladbe. Vse to se je potem zaključilo v snemanju te zbirke, kot crescendo. Zdaj sem jih končno odigral tudi sam."

Ob tem se lahko vprašamo, ali je Chopin usojen vam ali vi njemu? Je to vaše poslanstvo ali strast?

"Ja, vsekakor moraš (za)čutiti globoko umetniškost v njegovi glasbi, da zaigraš vse njegove skladbe tako, kot je treba; moraš biti tudi strasten, zakaj bi sicer to sploh počel."

KATARINA KRAŠEVAC

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.