Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

"Če so surovi politiki, naj bodo tudi novinarji. Če ne bi bilo medijev, ne bi vedeli, kako so nam

ukradli državo."

Mate Dolenc, književnik, dobitnik večernice

Bob lanskega nagrajenca z večernico, pisatelja Mateta Dolenca, izvira iz njegovih dolgoletnih novinarskih izkušenj. Medijev nima za "kugo današnjega časa" kot Italo Calvino, ampak pravi takole: "Res nas mediji razburjajo, a ker je politična situacija tako surova z nami, mislim, da je prav, da jo mediji na surov način razkrivajo. Če so politiki z nami surovi, naj bodo tudi novinarji taki do politikov. Četudi bralci, državljani kdaj dobimo po glavi, je prav, smo vsaj obveščeni, kaj se dogaja. Zato novinarstvo še zmeraj zelo cenim. In nič nimam proti surovemu novinarstvu. Če ne bi bilo medijev, ne bi vedeli, kako so nam ukradli državo."

Nekoč je pisal dobesedno fantastične novinarske zgodbe za Mladino, čisto svoje izmišljotine. A je pustil novinarstvo, ker mu je bilo pretežko pisati iz tedna v teden. Nagnil se je v literaturo, s tem da novinarske izkušnje še zmeraj včasih uporabi. Ko je kot reporter kdaj kam šel, je doživel vse mogoče, celo ljudožerce.

Čeprav ga najraje povezujejo z Jadranom, ki mu je bil dolga leta ustvarjalno najbolj zvest, strastno privržen, ko je zagrešil dela, kot so Pes z Atlantide, Ozvezdje Jadran in Morje v času mrka, je vendar tudi "celinski", urbani pisatelj. Torej, ko Mate Dolenc ni na Jadranu, je v Bohinju, na Ukancu, v družinski "hišici na robu gozda". Morda je v Dolenčevih kontinentalnih ali tudi urbanih zgodbah, kakršne so v z večernico nagrajeni knjigi Maščevanje male ostrige, celo več kopanja po sebi, refleksije o vseh velikih in malih življenjskih temah. Njegovi odgovori na eshatološka vprašanja so modri, a nikoli didaktični, pronicljivi, nikoli samovšečni. Bližji so trpkemu kot kakšni razbrzdani življenjski radosti. Avtorjeve vezi z živalmi so v njegovih globoko doživetih zgodbah posebne, človeški svet se z živalskim druži spoštljivo, a stvarno. Brez trohice kičavosti in sladkobnosti. Predvsem ima Dolenc čisto posebno, globoko, unikatno, etiko, ki še najbolj spominja na pripovedi dedkov in babic z dežele v nekih drugih, počasnejših, lepših časih. Izkušenjsko bogata, z življenjem zbogana, čeprav kdaj pa kdaj ostro kritična, je njegova pisava. Roman za odrasle piše že deset let, Golem iz Turna, o židovskem Frankensteinu. Kot zgodbarja, ki piše tradicionalno, ga kritika ni marala. Brali pa so ga vseskozi.

Rojen je v znamenju tehtnice, malo razcepljena osebnost torej. Na eni strani tehtnice ima morje, na drugi pa jezero, Bohinj, gore. Tehtnica se večkrat nagne na morje. Njegove pravljice so dvoplastne - zgornja plast je za otroke, spodnja pa za odrasle. "Pravljica, pa tudi proza, mora biti preprosta. Preprosto pa ni tako lahko pisati, ne sme biti preveč metafor, bralcu mora besedilo teči. A hvala bogu se ne zaveda, da je avtor precej časa porabil, da je prišel do preprostosti. Ne preproščine. Ampak to imam v sebi, nisem kompliciran človek, rad poenostavim stvari, da lažje tečejo," pravi.

Boris Vugrinec

Mate Dolenc

MELITA FORSTNERIČ HAJNŠEK

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.