Datum: 28.1.2012 -
Stran: SOBOTNA PRILOGA
Bob leta 2011/Ogledalo iz črk
Zapravili smo firme, znanje in izkušnje
"Nekega dne bo treba priznati, da lahko živimo samo od tega, kar ustvarimo."
dr. Alojz Križman, zaslužni profesor mariborske univerze
S tem, kar smo v poosamosvojitvenih letih ustvarili, težko shajamo. Čedalje težje. Pohlep je marsikaj spravil na napačne tire, pravi dr. Alojz Križman, ki odkriva glavni razlog za gospodarsko razsulo v procesu lastninjenja. Če so do leta 1990 firme imele svoje razvojne oddelke, to pomeni, da so skrbele za svoj razvoj. Gospodarstvo so začeli rušiti tako, da so pod vplivom filozofije, po kateri Slovenija ne potrebuje industrije, najprej ukinili razvoj. Ko si to začel drobiti, razmišlja zaslužni profesor, ki je svojo poklicno kariero začel v Mariborski livarni, si ukinjal znanje tudi z interesom, da boš brez njega lažje lastninil. Če imaš ljudi, ki razmišljajo, te bodo seveda vprašali, zakaj je to lastninjenje tako silno pomembno. Tako nismo izgubili samo podjetij svetovnega formata, ampak tudi znanje in izkušnje, ki so se v njih leta in leta akumulirale. "Denar so pobrali, ljudi, ki so delali 20, 30 let, pa so postavili na cesto, namesto da bi jih vključili v proces delničarstva vseh zaposlenih. Tudi izobraževalni sistem je na nižjem nivoju kot v bivšem sistemu, kar ima posledice v razvoju, odnosi med ljudmi so šli v napačno smer. Danes ljudje skorajda ne govorijo o uglednem filozofu ali znanstveniku, pogovarjamo se samo o senzacijah, o tem, od kod temu deset, od kod onemu dvajset milijonov. Naša razvojna pot ni bila prava in to nas bo še lep čas teplo."
Križman sodi v tisto generacijo osamosvojiteljev, ki razočaranja nad tem, kar je po 20 letih iz vsega skupaj nastalo, ne skrivajo. Tudi to, kar je pred nami, ga navdaja s skrbjo, ampak eno mu je jasno: da bo treba priznati, da smo se motili, in se vrniti k osnovnemu pravilu, da lahko živimo samo od tega, kar ustvarimo. Da bo nekaj pač treba delati, ne pa samo prelagati denar iz enega žepa v drugega. In prepričan je, da bi to pravilo morali vključiti tudi v izobraževalni sistem, v katerem zaradi množičnosti pada kvaliteta tako zelo, da danes ljudje, ki prihajajo z diplomami z univerz, nalogam, ki so zelo zahtevne, preprosto niso kos. Ta diploma je še komajda primerljiva z nekdanjo gimnazijsko maturo. In ne mladine navajati na to, da mora vse imeti takoj, avto, stanovanje, potovanja, pravi nekdanji mariborski rektor in župan, ki stavi samo še na intelektualno elito. Da bi se izkopali iz krize, potrebujemo intelektualno elito, ki se ne bo politično prostituirala in podrejala kapitalu, ampak bo s svojim znanjem usmerjala razvoj. Tega pa nimamo.
 Boris Vugrinec dr. Alojz Križman
DRAGICA KORADE
|
|
|
Pošlji na Twitter:
|
|
|
Ste bili priča dogodku?
Ne
