Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Tone Partljič

Gornja misel me je obšla ob otvoritvi Evropske prestolnice kulture in ob politično histeričnih vzklikih "Janša, Janša, Janša" med govorom predsednika države. Pomeni, da je agresivnost politike prisotna na povsem nepolitičnih praznovanjih. Kultura v najširšem pomenu besede izpričuje seveda civilizacijski nivo na vseh področjih dejavnosti, torej tudi, ali predvsem, politični. In zdi se mi, da smo s politično kulturo danes nižje, kot smo bili na primer na začetku naše samostojnosti in demokracije.

Dogodki okoli kupčkanja za mandatarja in vlado so dosegli raven, da že vzbujajo gnev državljanov. Afera "trenerke", nacionalna nestrpnost, grozilna pisma s smrtjo, blatenje osebnosti Cirila Pucka, izvolitev lenarškega kralja na Betajnovi s prevaranimi upniki za poslanca, strahovlada vodstev strank nad poslanci postavljajo Slovenijo zares za "prestolnico evropske politične nekulture". (EPPNK). Vzklikanje "Janša, Janša, Janša" na taki prireditvi nas je osmešilo tudi pred tujimi gosti in želelo politično razdeliti ljudi še na kulturni svečanosti. Vse to mi govori, da bi moral junak slovenske pomladi spoznati, da njegovo ime hote ali tudi nehote nestrpno polarizira Slovenijo; njegovo razbijanje vlad, v katerih ni bil predsednik ali vsaj obrambni minister, razbijanje državnih proslav, Demosa, kadrovska čiščenja, afere in sodne preiskave, vse cinične izjave in zamere, so seveda rodile grenki in strupeni politični sad. Nestrpnost in celo sovraštvo. Morda bi bil ponovno heroj, če bi rekel - zbogom oblast in politika. Naj v novih časih novi ljudje vladajo.

Ne vem torej, ali so mu nekulturni politični oboževalci res naredili uslugo, ko so motili predsednika države na otvoritvi, ko je govoril o kulturi. So pa opozorilo, kako bo, če bo (očitno) spet na oblasti. Nekulturni pa so bili tudi poslanci (žal s predsednikom SLS na čelu) v hramu demokracije, ki bi naj bil tudi hram politične kulture, ko so kričali na podoben način, da nihče od njih ni Ciril Pucko in da zato ne bodo glasovali. Četudi gre za povsem nekaj drugega v povsem drugih časih. In Pucko je takrat napovedal, kako bo glasoval, da bi po dveh pat pozicijah dobili vlado. In je pač glasoval. Ustava to predvideva. Podobno sta malo kasneje storili Polona Dobrajc in Eda Salmič, le da je to prijalo desnim strankam. Zato so njuno "spreobrnitev" razglasili za zmago, Puckovo pa za izdajstvo vredno Judeža Iškariota.

Morda pa bi dolgoročno tisto črno sredo lahko bil kak Pucko za Slovenijo dobrodošel, če bi se smel odločiti. Ampak se ni smel, ker so vodstva strank pohodila tisti člen ustave, ki govori, da so poslanci pri odločitvah samostojni in niso hlapci vodstev strank.

Ko sem bil poslanec, sem na svoje oči videl "policijsko" kontrolo glasovanj v Janševi stranki, kakšen poslanec, ki je sicer glasoval po dogovoru ali ukazu, pa je vseeno protestno zapustil njegovo stranko, ko so zahtevali, naj se pusti kontrolirati ... In končno sem slišal tudi politični vic, ki pravi, da Gregor Virant doma posluša orientacijsko navigacijsko napravo v avtu, ki pravi "Zavij desno! Preračunavam. Zavij levo! Preračunavam. Zavij desno ..." Ljubljana pa zdaj resnično lahko kandidira za "prestolnico politične nekulture".

Toda vrnimo se k slavnostni otvoritvi Evropske prestolnice kulture v Mariboru! Ali smo slišali kak verz mariborskega pesnika, na primer Glazerja? Četudi sam s tem nimam nobenih težav, sem v kulturnem programu pogrešal mariborsko dimenzijo. Vsaj deček z lučjo, ki je stekel proti mostu, bi lahko bil morda iztočnica za Glazerjev Maribor z mosta. Tako je bil cvet mariborske kulture in otvoritvenega dogodka kajpada župan Franc Kangler, kar je seveda razumljivo in prav. Navsezadnje ima prve in največje zasluge, da smo to čast pridobili.

Toda na otvoritvi govoriti o zaslugah Maribora v zvezi z Borisom Pahorjem na Kanglerjev način je res vprašljivo. Manipulirati in hvalisati se 2012 z Borisom Pahorjem je postalo nekakšna politična moda. Župan bi moral omeniti na prvem mestu Jožeta Košarja in mariborsko Založbo Obzorja, ki je dolga desetletja nosila zastavo slovenskega založništva in ki si je upala natisniti med drugim tudi Nekropolo Borisa Pahorja. Drugi, ki je v nevarnih preteklih desetletjih javno sodeloval z Borisom Pahorjem, je bil Drago Jančar. "Kulturni" Maribor, o katerem je govoril župan, pa je v tistem času spravil Jančarja v zapor. (Sedaj se mu sicer poskuša kar na veliko oddolžiti, kar je prav.) Uprava javne varnosti v Mariboru pa je v sedemdesetih letih pobrala s privatnih polic Pahorjevo revijo, ki smo jo kupili s posredovanjem Alenke Glazer na Štatenbergu. To je bila mariborska kulturna politika do Pahorja!

Pisateljeve knjige se berejo in se ne manipulira ali hvalisa z njimi na političnih nastopih. Od župana smo prej pričakovali, da nas bo javno odrešil skrbi, ki nas stiska okoli src, to je, da bo mesto naredilo za Evropsko prestolnico kulture, kar se je zavezalo. Če se je moralo odreči nekaterim gradnjam, bi bilo korektno to povedati, predvsem pa bi se moral župan vsaj zavezati, da bo finančno omogočil delovanje prestolnice kulture, za katero se je hvalevredno boril. Razen če je šlo tudi takrat za osebne politične zasluge in promocijo.

Maribor pa je vsaj uradno EPK, na kar sem ponosen. Politična Ljubljana pa je, kot zapisano, kandidat za EPPNK.

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.