Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Marko Vanovšek

Konverzije 13 milijonov evrov terjatev Gospodarstva Rast ne bo, to nad Zvon Dva kliče stečaj.

Odločitev mariborskega okrožnega sodišča, da posredno cerkvenemu finančnemu holdingu Zvon Dva, ki je zadnje mesece insolventen, ne dovoli dokapitalizacije s pretvorbo dobrih 13 milijonov evrov terjatev Gospodarstva Rast v osnovni kapital družbe, ki je bila do zdaj v prisilni poravnavi, nad Zvon Dva kliče stečaj.

V ozadju je najprej spet največja državna banka NLB kot upnica, ki se - v nasprotju s prisilno upraviteljico - s konverzijo ni strinjala. V stečaju je že večinska lastnica tudi plačilno nesposobnega holdinga Zvon Ena, gospodarska družba mariborske nadškofije Gospodarstvo Rast, a to dejstvo ni tako dramatično kot s situacijo Gospodarstva Rast povezan stečaj Zvona Dva, ker je med Zvonoma veliko poslov, ki vplivajo eden na drugega. V začetku januarja bo sodišče spet odločalo, ali ugodi NLB, da se prisilna poravnava Zvona Ena spremeni v stečaj. Zvonova uprava ne vidi nobenega razloga za to. In naprej. "Mislimo, da smo se z Novo KBM dogovorili," za Večer pravi predsednik uprave Zvona Ena Simon Zdolšek in ima v mislih zapis v izvedeniškem mnenju Franca Kolenca, da obstaja več kot 50-odstotna verjetnost za to, da Zvon Ena po spremenjenem finančnem načrtu izplava v kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost, in to tudi na osnovi prodaje (po višji ceni) od upnice NKBM zaseženih delnic iz portfelja Zvona Ena, v katerem so številna dobra slovenska podjetja. Po dogovoru z NKBM, ki pa ga v banki zdaj uradno zanikajo, bi dividende od zastavljenih delnic pripadle dolžniku, torej Zvonu Ena. Kolenca bodo v začetku januarja na mariborskem sodišču izprašali o njegovem finančnem mnenju. NLB mu oporeka, češ da je pristransko, in terja nove finančne izvedence.

Opazovalci pravijo, da je za vsem skupaj v prvi vrsti reševanje situacije, v kateri so (državne) banke upnice, ki so prejšnja leta, pred krizo, velikodušno dajale kredite, zdaj pa bi predvsem same rade izvlekle čim bolj celo kožo. V čudni luči poznavalci vidijo zlasti NLB (ki ima pa slej ko prej posnemovalce v drugih bankah), ker bi ji po vsej logiki morala biti v interesu prej prisilna poravnava, v kateri insolventna gospodarska družba vendarle živi naprej, ne pa stečaj njenih dolžnikov.

VANESSA ČOKL

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.