Natisni
Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

V poletnih mesecih smo poročali o kar nekaj potapljaških nesrečah, predvsem na Hrvaškem, v katerih so življenje izgubili slovenski potapljači. Sredi julija se je v izviru reke Cetine utopil podvodni fotograf Dejan Šarman, v začetku avgusta pa je morje med podvodnim ribolovom zahtevalo življenje Matjaža Benkoviča. Sledili sta nesreči ministra Boruta Miklavčiča, ki je med potapljanjem v bližini Primoštena doživel možgansko kap, in komaj devetnajstletne Jane Miklošič iz okolice Maribora, za katero je bilo v senci nesreče Miklavčiča v slovenskem medijskem prostoru zmotno objavljeno le, da je stara 18 let, da je bila en teden v šibeniški bakomori in napačen kraj ter datum smrti. Podatkov - izkazalo se je, da so napačni - pa niso posredovali policisti, saj sta nam šibeniška in splitska policijska predstavnica zagotovili, da izjav za slovenske medije o tem primeru nista dajali.

Na spletnem portalu enega izmed hrvaških medijev se je pojavil videoposnetek, ki prikazuje Jano med zdravniško intervencijo v bolnišnici v Šibeniku in njen prevoz v Split. A to je bilo le na dan nesreče, za njim se informacijske sledi zabrišejo. Nihče pa ne ve, od kod napačni podatki slovenskim medijem dva tedna kasneje. "Vse je bilo prikazano tako, kot da se je Jana ponesrečila zaradi prehitrega dviga na vodno gladino," obupano pripoveduje njen očim Robert Šturm. Nadaljuje: "Ko sva se potapljala na severu otoka Kaprije, sem ji na palubi potopljene ladje, ki se nahaja na globini 40 metrov, še enkrat preveril opremo. Nekaj trenutkov kasneje mi je Jana s kriljenjem rok pokazala, da nima zraka in ne more dihati. Odstopil sem ji svoj regulator in zgroženo opazil, da z njenim lahko normalno diham. Ker Jana še vedno ni mogla dihati, sem jo, kljub temu da se je iz mojega prijema hotela iztrgati in je hotela hitro na površje, zgrabil ter počasi odplaval z njo na površje, saj mi je računalnik pokazal, da imam več kot tri minute časa do omejitve pri dvigovanju."

Ko sta prispela na morsko gladino, je Jana kričala, da ne more dihati in da ji naj pomaga. Na pomoč je prišel majhen čoln z bližnje barke, na katerem so kasneje ugotovili, da ne diha. Po uspešnem oživljanju so ji dali še kisik in običajno potapljaško prvo pomoč. Na polovici poti proti Šibeniku je bila premeščena na policijski patruljni čoln, ki jo je pripeljal na pomol, od koder je bila pripeljana v bolnišnico. "Tam je padla v komo. Zdravnica me je prosila, naj zdravniku iz Splita razložim, kaj se je zgodilo. Med mojim telefonskim pojasnjevanjem je pritekla zdravnica in mi iztrgala slušalko. Splitskemu zdravniku je sporočila, da je Jana dobila razširjeno levo zenico, kar naj bi bil znak, da možgani ne delujejo več. Po končanem prevozu v Split so nam povedali, da so jo na poti morali nekajkrat oživljati," rekonstruira dogodek očim. Splitski šef oddelka za podvodno medicino je staršema zatrdil, da Jana nima nobene potapljaške bolezni, zaradi česar bi jo morali zdraviti v bakomori. "Po tednu dni smo Jano prepeljali v mariborski klinični center, kjer so ugotovili možgansko smrt in kjer je dva dni kasneje umrla," zaključi očim.

Starša je ob za neizkušenega človeka nepredstavljivo boleči izgubi predvsem pretresla reakcija medijev in okolice, saj je marsikdo zaradi površnih domnev, da je bilo za dekličino smrt krivo napačno potapljanje, namigoval na krivdo očima, ki je izkušen potapljač z licenco in potapljaški inštruktor. Družinskih poskusov razlage, kaj naj bi se bilo v resnici zgodilo, pa ni bilo mogoče dokazati, saj se zdravniki, kljub temu da so staršema neuradno zagotavljali, da ni šlo za potapljaško nesrečo, uradno niso želeli izpostaviti. Epilog v tragični zgodbi je dal obdukcijski zapisnik, v katerem je kot vzrok smrti naveden akutni srčni infarkt. S tem se je potrdilo, da bi se razlog za Janino prehitro smrt lahko pojavil, kjerkoli bi se v tistem trenutku pač nahajala. Rezultat obdukcije je tako končno razbremenil družinski navidezno brezizhodni položaj, saj so jih govorice, očitki in namigovanja o odgovornosti za Janino smrt neskončno obremenjevali predvsem zato, ker se je zdelo, da jih brez uradne pojasnitve hčerine smrti nikakor ne bo mogoče utišati.

Ocena članka:

Za oceno članka kliknite na zvezdico.

Število glasov: 66
Povprečna ocena: 2,8

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.