Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Ali ste vedeli, da za običajno gripo vsako leto samo v ZDA umre 36 tisoč ljudi?! Človeštvo že nekaj tisočletij živi v nenehni pandemiji...

1. Kuga na Peloponezu: Leta 430 pred našim štetjem je na Peloponezu divjala vojna med Atenami in Šparto. V tistem času je samo v Atenah za kugo umrlo 30.000 ljudi, kar je predstavljalo dve tretjini prebivalstva. Grški pisec Thucydides je ob tem zapisal: "Ljudje, ki so bili še včeraj dobrega zdravja, so čez noč dobili visoko vročino, bolečine v glavi, vnete oči, jezik, grlo. Naslednji dan jih je napadel močan kašelj, sledili pa do driska, krči v trebuhu in kožne razjede. Preživela je le peščica, pa še ti so si pogosto odsekali dele telesa, ki jih je bolezen napadla, da so preživeli."

Iz tega in drugih zapisov medicina še danes ne ve, za kakšno bolezen je šlo, na vsak način pa je to prvi zgodovinski zapis množične obolelosti.

2. Antonieve črne koze: Leta 165 našega štetja so se rimski vojaki vračali iz Mezapotamije, s sabo pa niso prinesli le vojnega plena, pač pa tudi nevarno obliko črnih koz. Bolezni takrat seveda še niso poznali, okužba pa se je širila z neizmerno hitrostjo. Bolezen je dobila ime po Marcusu Aureliju Antoniusu, takratnem rimskem cesarju, ki je umrl za to boleznijo in bil največji dokaz, da bolezen ne izbira ljudi po statusu v družbi. V času najhujše pandemije je samo v Rimu umrlo 5000 ljudi na dan, zapisi pa govorijo, da so ljudje obolevali še naslednjih 15 let. V tem času je po približnih ocenah umrlo 5 milijonov ljudi.

Učinkovito zdravilo je medicina iskala skoraj dve tisočletji in ga končno našla šele pred pol stoletja.

3. Justinianova kuga: Justinian I je suvereno vladal bizantinskemu cesarstvu vse do leta 541 in 542, ko sta si v deželah ob Sredozemlju sledila dva velika izbruha kuge. V Konstantinopulu je leta 541 vsak dan umrlo 10.000 ljudi, kar je bilo toliko, da jih niso uspeli vseh pokopati, pa so po nekaj tednih trupla zlagali na grmade, kar je po vsej verjetnosti sprožilo še drug izbruh bolezni. Tokratni zapisi o pandemiji so bili dovolj natančni, da so medicinski zgodovinarji lahko ugotovili, da je bila za množičen pomor kriva bakterija yersinia pestis, ki je prvi evidentiran primer izbruha pandemije kuge večjih razsežnosti. Čas hude kuge je preživela le četrtina prebivalstva v deželah ob Sredozemlju, ponekod pa so umrla kar cela mesta. Zgodovinarji ocenjujejo, da je v obdobju nekaj stoletij na tem predelu umrlo 200 milijonov ljudi.

4. Črna smrt: Po Justianovi kugi so ljudje mislili, da so preživeli najhujše, a so se na žalost motili. V 14. stoletju je izbruhnila najstrašljivejša pandemija, ki je morila ljudi na tri načine, kar je zmedlo vse ranocelnike tistega časa. Prvi val bolezni je povzročil podobne simptome, kot pri gripi, le da je po nekaj dneh sledil počasen razpad kože. Človek je pri živem telesu počasi razpadal, smrt pa je nastopila v 3 do 7 dneh. Druga oblika je danes poznana kot pljučna kuga, ki se je med ljudmi širila kapljično. Okuženi je v skoraj 100 odstotkih umrl v 2 do 4 dneh. Najhujša pa je bila tretja oblika bolezni, po kateri je cela pandemija tudi dobila ime. Okuženim so namreč počrneli prsti na rokah in nogah, kot bi gnili s svetlobno hitrostjo. Prav vsi so umrli še isti dan.

Pandemije črne smrti se svet ni nikdar prav zares rešil. V 14. stoletju je umrlo 25 milijonov Evropejcev, kar je bila takrat četrtina prebivalstva, virus pa se je razširil vse do Indije in celo Kitajske. Skupne ocene, koliko ljudi je umrlo, ni, je pa svetovna zdravstvena organizacija šele leta 1959 sporočila, da se je uradno pandemija Črne smrti končala.

5. Španska gripa: Usoden je bil marec 1918. Takrat so ameriške in evropske oblasti spoznale, da se dogaja nekaj velikega. Bili so zadnji meseci prve svetovne vojne in kontingent ameriških vojakov, ki se je vrnil domov v Kalifornijo je bil glavni krivec, da se je zgodila največja pandemija v zgodovini človeštva. V 6 mesecih se je z virusom španske gripe okužila milijarda ljudi ali vsak drugi Zemljan, umrlo pa je med 20 in 100 milijonov ljudi, kar je bilo več, kot pa je bilo žrtev v celi prvi svetovni vojni. Mnogi krivijo Španijo, da so imeli neučinkovit zdravstveni nadzor, v vojsko pa so sprejemali tudi bolne ljudi.

In še opozorilo... Pred nekaj meseci so raziskovalci na Aljaski naleteli na dobro ohranjeno truplo, ki je bilo uklenjeno v večni led severnega tečaja. To, da je bil umrli okužen z virusom španske gripe, so odkrili šele, ko so telo odtalili. Pravijo, da virus ni več nevaren...

Zhucydides (460 - 395 pred našim štetjem)

Marcus Aurelius Antoninus Augustus (26. april 121 - 17. marec 180)

Bakterijo yersinio pestis sodobna medicina obladuje, a je še vseeno nevarna. Medicina se najbolj boji mutacij, yersinia pestis pa je že enkrat dokazala, kako hitro se lahko razširi po celem svetu.

Cerkev kuge ni nikdar enačila s hudičevim delom, ker so za njo umirali tudi njeni visoki člani.

Španska gripa je razsajala po svetu med marcem 1918 in junijem 1920, pomorila pa je več ljudi, kot cela vojna skupaj. V tem času je namreč umrlo med 2,5 in 5 % okuženih.

Zvone Štor

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.