19.4.2006 0:06:00 - Splošno
Novi mediji
Če bi zatrdil, da v blog nisem zapisal ničesar že tako dolgo, kot nisem oblekel obleke in srajce s kravato, bi se precej zlagal. Je pa res, da sem v obleko in srajco smuknil prejšnji teden, pa ne zaradi praznikov, temveč bolj kot ne po službeni dolžnosti. Predstavljali smo aktualne in se pogovarjali o novih projektih predvsem na področju digitalne televizije, kljub temu pa mi je pred študenti celo na trenutke nerodno v obleki. Tega v tem trenutku morda ne znam razložiti, ampak nasmešek študentov ob pogledu name v obleki mi da misliti »glej Krambergerju se je spet pripeljalo«. Namreč pred študente mnogo raje stopim v kakšni majici z dobrim napisom, ki jim da malo misliti.
Čez vikend sem imel malo časa, da razmišljam o smotrih nekaterih projektov, in moram priznati, da me ta blog kar nekako žene v globlja ne zgolj tehniška razmišljanja. Upam, da me zadeva ne bo preveč socializirala, dejstvo pa je, da na ta način resnično opaziš, da se dejansko staraš ali celo odraščaš. Tako prav uživam s prijatelji, če še vedno kakšno ušpičimo. Namreč le tako dejansko opazim, da se stvari še vedno niso premaknile najprej in je aktualen čas še vedno naš čas. V sobot je bil čas biljarda in ženska stran naše male družine je bila zraven. Kljub temu, da je bila »Shark-vodka« v akciji, tokrat nisem končal v dnevni sobi.
Malo sem prebiral ostale bloge in opazil, da je v »Zvonetovem b(r)logu« kar nekaj akcije glede blogov. Sicer v vsebinske predale medijev, kot ustvarjalcev vsebine, nerad vtikam nos, pa vendar se mi zdi smotrno omeniti, da internet sam po sebi postaja ključen prenosni medij, ki vsebino in njene ustvarjalce izjemno decentralizira v smislu distribucije, namreč uporabnik lahko danes predstavlja tako ustvarjalca, publiko kot tudi distributerja.
Mladi morda tega ne opazijo tako močno, ampak med generacijami v smislu digitalnega opismenjevanja postajajo razlike vedno večje. Iz tega razloga se mi zdi pojem digitalizacije medijev na splošno preveč prikrit široki javnosti, še posebej, kar se tiče digitalizacije televizijskih vsebin. No, to je do neke mere precej razumljivo, saj večina tako distributerjev kot ponudnikov/ustvarjalcev vsebine sama pri sebi še vedno išče odgovor na vprašanje »zakaj pa sploh digitalizacija«. V sedanjem času predstavljajo mediji, ki v kratkem času pritegnejo velike mase ljudi, še vedno ključen element za vključevanje potrošnikov v sodobno digitalno družbo. Pri tem takšni mediji, ko je na primer digitalna televizija, opravljajo poglavitno nalogo digitalnega opismenjevanja, kar pa je po drugi strani tehten razlog seveda hkrati dober izgovor predvsem za industrijo oziroma uveljavljanje novih tehnologij.
Ne glede na to, pa prihajajo povsem nove generacije človeške družbe, ki osnovna načela globalizacije in socializacije z internetom nosijo same v sebi. Če poenotimo prenosne medije, kot so papir ali kakšen radijski signal z internetom, potem lahko opazimo, da pri slednjem prihaja do prave decentralizacije vsebin. V primerjavi s kakšno časopisno, radijsko ali televizijsko hišo prinašajo nove oblike posredovanja vsebine, kot na primer blogi, forumi in podobno, povsem nova načela informacijskih virov in ustvarjanja vsebine. Tradicionalni mediji (časopis, televizija, radio) s svojimi uredništvi črpajo svoje informacijske vire in z njihovimi vsebinami ustvarjajo tradicionalen centraliziran medij, ki nudi skupno obliko in raven kvalitete. Na primer pri časopisih je največ abstrakcije oziroma razlik med njimi morda v velikosti papirja, obliki in razporedu vsebine, konec koncev pa vsi obravnavajo skupno trenutno aktualno vsebino, morda nekateri izpuščajo osmrtnice. Revije so sicer v splošnem bolj tematsko opredeljene in zato nudijo višji nivo abstrakcije, pa vendar se vedno manj digitalno pismenih mladih spogleduje po njih. Čemu? Saj si pa sami znajo z decentralizirane oblike informacijskih virov ustvariti sebi primerno vsebino in pri tem sami pri sebi ocenjujejo zahtevano raven kvalitete. Nekateri kar verjamejo v nekaj kar preberejo na internetu, nekateri kupujejo nesmisle (http://www.milliondollarhomepage.com) in bogatijo druge, nekateri ustvarjajo novo vsebino, nekateri jo zgolj črpajo in posredujejo dalje. Torej oblike črpanja informacij in posredovanja vsebine postajajo bolj kot ne neomejene. Tako postaja ključen element ustvarjalcev vsebin zadovoljevanje potreb določene publike, ki je lahko hkrati sama ustvarjalec, medtem ko so ustvarjalci ponavadi sami po sebi tudi publika.
Znotraj povsem globalizirane oblike sodobne informacijske družbe tako nastajajo majhni družbeni otočki ali majhne družbene podmnožice, ki si delijo skupne misli, interese, vire in vsebino. Spletne strani, na katerih tečejo razne oblike vsebinskega posredovanja (forumi, blogi, trači, elektronske revije, itd.), pridobivajo svoje sociološko oziroma družbeno okolje, ki jih krepi in utrjuje predvsem iz razloga, ker večina njihove publike hkrati deluje tudi kot ustvarjalen element, ki prispeva k vsebini iz najrazličnejših virov. Tega se pri tradicionalnem časopisu, radiu ali televiziji skorajda ne moremo predstavljati (morda pri televiziji takrat, ko ni rednega programa ampak zgolj preproste video strani). Kaj pa je potem takem sodoben medij? Spletna stran, ki ponuja vam želeno in potrebno vsebino? To je precej težko doseči. Res je, da so nekateri dnevno informacijsko zadovoljeni, če preberejo določene novice na par spletnih straneh. Za take bi nekdo, ki bi jim zbral te informacijske izvore na novi skupni spletni strani, pomenil povsem nov in vsebinsko dobro zasnovam medij, saj le-ti ne bi potrebovali več obiskov različnih spletnih strani, temveč zgolj ene.
Dejstvo je, da je vedno težje definirati ustrezne okvirje medijev, če si v decentralizirani obliki širjenja informacij lahko hkrati publika, distributer in ustvarjalec/ponudnik vsebine.
|
Reddit! - 
Del.icio.us - 
Digg
