Kadim.  Že 8 let. West Blue ali Marlboro Ultra, v primeru da mi teh zmanjka pa sem pripravljena kaditi tudi druge znamke. Sem zasvojena? Morda. Uživam v kajenju? Vsekakor.

Priznam, kaditi sem začela, ker je bilo kajenje v tistih časih kul in je predstavljalo odličen način spoznavanja in interakcije z drugimi osebki, ki so prav tako kadili. Če si želel spoznati tistega prisrčnega fanta iz 4.letnika, si stopil do njega in ga vprašal, če ima ogenj. Led je bil tako prebit, morda celo telefonska številka v mobitelu in če nič drugega, dobil si zaveznika, ki ti je vedno z veseljem prižgal cigareto, vsakič, ko smo špricali nemščino.

Začetki kajenja so bili hecni. Dušenje, kašelj in učenje inhalacije. Brez heca, potrebovala sem kar nekaj časa, da sem znala pravilno zadržati dim v pljučih, brez da bi me ob tem sililo na kašelj. Ko sedaj takole pomislim za nazaj, pravzaprav zadeva sploh ni bila prijetna, vendar sva takrat s kolegico v glavi imeli le:

"Ti kar vleci in vleci. Morava se naučiti, ker drugače naju bodo čudno gledali!"

Bila sem ovca, hotela sem ugajati in najti tisti svoj prostor pod soncem. Butasto, a žal resnično. In sva vlekli in vlekli, se naučili inhalirati ter postali pravi profesionalki. Kolegica je po nekaj mesecih prenehala s kajenjem, jaz pa sem se odločila nadaljevati po poti "Kajenje ubija", na kateri sem še danes. No, 2. in 3. januarja nikoli ne kadim, ker je to poleg hujšanja ena izmed mojih zvestih novoletnih obljub. A ne za dolgo.

Kava in cigareta sta zame odličen začetek dneva, lahko bi celo rekla, da mi kombinacija obeh predstavlja neke vrste obred. Seveda slednje razumejo samo kadilci. In sploh si ne predstavljam, kako bo ta moj obred izgledal, ko bo v veljavo stopil (proti)kadilski zakon. Naročila bom kavo, spila požirek in za 5 minut švignila na ulico, kjer bom na hitro poskušala absorbirati čim več dima in se pri tem trudila ne "ubiti" naključnih mimoidočih nekadilcev. Ne bom se spuščala v to, ali je second hand smoking, oziroma pasivno kajenje resnično bolj škodljivo od aktivnega kajenja, ali pa gre v tem primeru samo za propagandno akcijo. Ne želim pametovati glede bližajočega se zakona, kajti osebno še nimam oblikovanega mnenja ali je zakon pravilna odločitev ali ne. Verjamem, da je nekadilcem neprijetno sedeti v zakajenem lokalu in tudi smrad, ki pride zraven, ni ravno dejavnik, ki bi nekadilca še kdaj pripeljal v taisti lokal. Definitivno pa podpiram idejo, da ima prav vsak posameznik pravico do svežega zraka, ki je nekadilcem, roko na srce, resnično kršena. Morda je prav, da se po vseh teh letih, ko je bilo kajenje v lokalih nekaj samoumevnega, zadeva obrne in stopi na stran nekadilcev. Ne vem. Morda. Kdo ve, mogoče bo sprejetje tega zakona naše politike prepičalo tudi v sprejetje določenih ukrepov, ki bi poskušale omejiti čedalje večje število alkoholiziranih voznikov, ki so poleg hitrosti glavni razlog, zakaj je na naših cestah toliko prometnih nesreč in smrtnih žrtev. Pred seboj rušijo vse, tudi nekadilce. Ampak pustimo to našim vrlim, intelektualnim glavam v državnem zboru.

Kakšna je torej rešitev, da bi lahko vsi, tako kadilci kot nekadilci, dobili svoje? Ločeni lokali za kadilce? Organizirano ogrevanje na ulicah v najhladnješih večerih pred nočnimi klubi? Referendum? :)

Kakorkoli že, to priložnost bi izkoristila in se opravičila vsem tistim, ki jim gre moj dim v nos - dobesedno. Kadilci nismo slabi ljudje, znamo biti celo zabavni, zato vas prosim, da na nas nikar ne glejte zviška - roko na srce, nekateri so resnično zelo zadrgnjeni glede tega. Razumem tudi to, vendar raje umrem z rakom na pljučih, kot z rakom v rektumu zaradi kola zadrgnjenosti v riti.

Dajte nam en lokal, kjer bomo ob kavici lahko kadili in klepetali o tem, kako nas nihče ne mara. :)

Zdaj grem pa na cigaret.

Reddit! - Del.icio.us - Digg