Pisma samemu sebi, da bom čez 20 let imel dovolj čtiva
| Prejšnji prispevek: Diorama | Naslednji prispevek: Ko te srbi nos |
Starejši kot sem, težje prenašam vrnitve. Letošnji Imagine cup je bil že moj peti in povem vam, da tako dobrih projektov še ni bilo. Nekaj rešitev je bilo res tako futurističnih, da je marsikomu jemalo dih.
Vse skupaj se je začelo (vsaj zame) leta 2005, ko sem na pol v šali pomislil, da bi šel s slovensko ekipo na finale Imagine cup v Indijo. Ni bila šala, postala je začetek nečesa, kar me je/bo zaznamovalo za celo življenje. Bilo je nepozabno, barvito, adrenalinsko ... Takrat smo se vsi navduševali nad množičnostjo tekmovanja, a to je bil šele začetek. Indija mi bo ostala v spominu po izjemno ostrih varnostnih ukrepih in po lokacijah, ki niso iz našega planeta. Indija je, kot bi Las Vegasu vzeli elektriko in ga razmnožili po celem kontinentu. Indijci so se za Imagine cup še posebej potrudili, gostitelj tekmovanja pa je bil kar minister za znanost in tehnologijo osebno (predstavljajte si, kaj pomeni biti minister v deželi z milijardo ljudi). V spominu mi bo ostala pikantna hrana, lepe Indijke (občudovali smo jih od daleč, ker nas med domačine niso spustili) in fantastične spontane improvizacije organizatorjev (se spomnim, ko je pri zadnjem kosilu zmanjkalo miz in so tistih nekaj mizic enostavno odnesli, vsakemu pa pod rit porinili vzglavnik in smo jedli na tleh - bilo je noro dobro in veliko smeha).
Koreja se je leto kasneje izkazala po gostoljubju. Vsaka ekipa je dobila svojega prostovoljca, ki je imel "čarobno paličico" in je zrihtal vse, kar smo si zaželeli. Res vse (zadnje dni so ga naši fantje preizkušali, pa jim je na koncu zmanjkalo idej)! Gostitelj je bil župan Seula, nastanil nas je v najboljši (ampak res najboljši!) hotel v mestu (to je bil tudi najdražji hotel v katerem sem kdajkoli bival - nočitev brez zajtrka je stala 1200 dolarjev) in dali so nam najboljšo hrano, kar je premorejo. In to full service 24 ur na dan! Zavedali so se, da bi imeli Evropejci pač sredi noči kosilo in čez dan večerjo. Koreja ni tako pisana dežela, kot Indija, tudi ljudje so bolj zaprti, zatopljeni v svoje misli in nič druga se ne morete z njimi pogovarjati, kot o biznisu. Zaslužijo trikrat več, kot v Evropi, je pa tudi življenje pri njih nerazumno drago (banane prodajajo po tretjinah, ker so cele predrage). Takrat sem mislil, da je Imagine cup dosegel vrhunec ...
Sledil je Pariz. Zaradi francoske nonšalantnosti mi je bilo kar malo nerodno, da sem Evropejec. Pariz je bil najslabši Imagine cup doslej. Ni dovolj, da ti dajo hotel srednje kategorije s pogledom na Eifflov stolp (tisti, ki ste bili v Parizu, veste, da ima tak pogled skoraj vsak hotel), pa tudi prizorišče tekmovanja v Louvrovih katakombah ni bilo tako zanimivo, da bi popravilo vtis (čeprav, sprehod po podzemlju je bil doživetje, ki ga le redki skusijo). Aja, še to ... V Parizu so kar deževale zgodbice o tem, kako so cariniki zavrnili katero od ekip, nekaterim so celo razstreljevali prototipne izdelke, tretje pa so kar organizatorji sami poslali domov, ker so imeli preveč "nevarne" projekte. Hja, pa še našo ekipo so okradli ... Eh ... Če se bomo Evropejci tako obnašali, nas noben na svetu ne bo maral.
V Egiptu 2009 nas je pričakala Sonja Mubarak, predsednikova žena, in nam pripravila neverjetno bogato tekmovanje - bogato v vseh ozirih. Lokacija pod piramidami je bila neponovljiva. Mislim, da na svetu ni lokacije, ki bi lahko premagala Egipt! Nepozabna kombinacija preteklosti in prihodnosti, piramide za katere sem začel verjeti, da morda res niso iz našega planeta (če bi jih videli osvetljene iz strani, kamor turisti ne smejo, bi se strinjali z mano). Egipt sem pred tem že enkrat videl, a niti približno ne tako. Nekaj pa vendarle moram dodati. Lani smo se bali prašičje gripe. Varnostni ukrepi so bili strogi, zelo strogi. Letos sem izvedel, da je srbska ekipa prinesla gripo domov, ker so se preveč družili z Mehičani. Škoda, vendar to ne popravi odličnega vtisa iz Egipta.
Če ne bi bilo gripe, bi bil Imagine cup 2010 v Mehiki, tako pa si je organizacijo priborila Vzhodna Evropa - zmagala je 200-letnica Frederica Chopina. Varšava je bila dostojen organizator. Čeprav v EU, so z veliko milejšimi carinskimi ukrepi (kljub vsemu 9 ekip niso spustili noter) le speljali soliden Imagine cup. Zgodilo se je prvič, da so poskusili združiti vrh ministrov za šolstvo in rektorje vseh svetovnih univerz (iz Slovenije ni bilo nikogar), pripeljali so nekaj gospodarstvenikov (predstavnikov firm iz Silicijeve doline je bilo precej - tudi takih, ki so se razkrili) in, seveda, gostili so najboljše študente na svetu: 325.000 jih je sodelovalo v predtekmovanjih, 400 se jih je uspelo uvrstiti v finale. Varšavo bi po organizaciji postavil pred Indijo in vsekakor pred Pariz, v spominu pa nam bo ostala, ker je to prvi poskus, da Imagine ucp postane gibanje. Kako tudi ne, ko pa tekmujejo mladi, ki bodo čez deset let vodili naš svet. Upam si staviti, da sem minuli teden srečal vsaj 100 bodočih direktorjev multinacionalk.
V minulih dneh sem si uspel ogledati nekaj projektov, ki zagotovo niso iz našega časa, ki nakazujejo pot po kateri se bo razvijal svet, ki odpirajo vrata na področja o katerih doslej nisem vedel nič, ali pa zelo malo ... Družiti se teden dni z mladimi iz celega sveta, se čuditi njihovim idejam in delujočim projektom, jap, tega ne srečate nikjer drugje.
Vesel sem, da sem lahko letos od blizu spremljal zgodbe štirih zagretih članov slovenske ekipe Medtime, še bolj zagret in čustven je bil mentor, letos je prišla na razglasitev tudi predstavnica slovenskega Microsofta (to je bilo privč, da so si od blizu ogledali tekmovanje, kamor vsako leto pošiljajo ekipe študentov - seveda, če odmislim Oliverja, ki skrbi za akademski program) in bilo nas je še nekaj, ki bomo v prihajajoči sezoni širili glas o nenavadnem potovanju v prihodnost.
Vesel bom vsakega, ki me bo danes, jutri, v naslednjih mesecih pocukal za rokav in me vprašal za nasvet, kako bi lahko postal del te zgodbe. Verjemite mi, da se je v petih letih nabralo precej materiala, zgodbic in nasvetov, ki jih z veseljem delim z vami (tudi takih, kako pretentati sodnike).
Išče se torej nova slovenska ekipa za Imagine cup 2011 v New Yorku. Aja, gostiteljica bo Michelle Obama.
  |
  |
  |
  |
  |
Reddit! - 
Del.icio.us - 
DiggKomentarji k prispevku:
| Komentira: | PeterB (22.7.2010 23:04:00) Cukam. Za rokav, da ne bo pomote ;o). |
| Komentira: | Zvone (23.7.2010 1:48:00) Častim pijačo. Pošlji mi mail ... |
Preostale strani:
Blog kreiran: 27.1.2006 0:24:00
| Večerov |  | internetni dnevniški zapis |
Katera pravljica vam je najljubša?
 | Janko in Metka |
| Pepelka |
| Sneguljčica |
| Cesarjeva nova oblačila |
| Obuti maček |
| Peter Klepec |
| Volk in 7 kozličkov |
| Lonček kuhaj |
Če bo ta blog živel 20 let in bom takrat še pri močeh, da bom brskal po spletu, bom verjetno z veseljem prebiral pisma o stvareh, ki se mi danes zdijo pomembna, takrat pa... Kdo bi vedel.
Začel sem z grafičnim oblikovanjem, nadaljeval s programiranjem, spletnim raziskovanjem in kdo ve, kam me bodo še zanesle sodobne tehnologije.
|
|
Za klicanje po internetu potrebujete nameščen program Skype.
