Slovenske barve na Erzberg rodeo zastopa 20 tekmovalcev, od tega kar velik del iz naših krajev, ki sva jih z Matjažem danes ujela v objektiv.
Kot včeraj, se je tudi danes vreme poigravalo z nami. Dopoldan pogoste plohe in nizke temparature ter na trenutke vroče sonce in lep sončen popoldan, zdaj pa spet dž.
Mitja Kunc na štartu
nekaj za publiko
pa gas proti cilju
Blaž Vačun in Janko Šumah med dolgočasnim čakanjem na štartu
Še vedno razturajo kot nekoč :). Dober koncert, sound me sicer ni najbolj prepričal, me je pa zato osvetljitev. Obrazi v pravi luči, lajčov pa prva liga. Reno je opravol vrhunsko delo. Mislim, da bi lahko iz prve vrste s telefonom naredil dobro fotografijo. Svaka čast.
Spet malo akcije:) Tokrat test Can-am Renegade. Sedy je po vožnji izjavil "stari, boljš ko sex" in večina se bi s tem strinjala. Res dobra igračka za prave dedce. Navduši v vseh pogledih, tako vožnja kot izgled. Najbrž ne bom udaril mimo, če napišem, da mu poleg močnejšega brata v tem razredu ni para. Meni osebno sicer nekoliko podhranjen, a če je tale "bolš ko sex", je Renegade 800 sigurno "orgazem". Komaj čakam na priložnost, da se z njim osebno spoznam. Normalno se za takšno stvar spodobi, da se vse skupaj zabeleži na "papir". Ker smo bili na tesno s časom, si pravega foto-šutinga nisem mogel privoščit. In na vrsti so bile improvizacije. Dobra urca časa, pokličem Mateja, ki je bil takoj za stvar, kljub temu, da je na športnem quadu in tovrstnih vragolij v takšnih razmerah še ni počel. Moram ga pohvalit, moja navodila je upošteval dosledno in delo opravil korektno. Čeprav je sprva kazalo, da nama bo sonce pokvarilo vse skupaj, je na koncu izpadlo dokaj solidno. Držim se pač reka, če sovražnika ne moreš uničit, si ga obrni na svojo stran in to se običajno obnese. S pomočjo sonca sem dobil posebne svetlobne efekte, katere bi bilo še v studio težko pričarat. No nasprotnik Can-am a, moj stari dobri kenonček se je v teh razmerah odrezal odlično. Preživel je blato in vodo, kar pa se hitrosti fokusa tiče, pa ima še sigurno dovolj rezerve za 800ko.
Kar nekaj časa sem imel fotografski premor in prav vesel sem bil, ko me je Primož poklical naj pridem s svojo kramo na turnir kriketa, da jih malo pofotkam. Tokrat je turnir trajal kar tri dni. Udeležile so se ga ekipe tudi iz drugih držav; Avstrije, Slovaške, Madžarske in polek domačinov še ekipa iz Maribora in Bele Krajine. "Velden old boys" so opravičili naziv favoritov in se po nepričakovanem porazu proti domačinom v predtekmovanju, sprehodili do naslova zmagovalca turnirja. V finalu so premagali mlado ekipo "Slovak cricket club", domačini pa so zasedli zasluženo tretjo mesto. Z osvojenim znanjem kriketa iz prejšnjega turnirja in z nekaj nabranimi izkušnjami sem se zadeve lotil nekoliko drugače, predvsem pa bolj odločno. Na vreme sicer nisem mogel vplivat, tako so sence ostale, sem se pa poigraval z različnimi nastavitvami in dof-om. Lovil sem najbolj zanimive trenutke, kar je s teleobjektivom precej težko saj je vidni kot le 5 stopinj po diagonali. No na koncu sem nabral kar nekaj trofej.
Pravi čudež je žogico ulovit v pravem trenutku, saj kar hhitro leti, in tudi ne veš kdaj in kako jo bo odbijalec mahnil.
nekateri so se ža žogo metali dobesedno po trepalnicah.
če bo kdo slučajno kdaj kupoval mojo opremo je tukaj dokaz da je AF brezhiben. :)
najboljši igralec turnirja je bil študent iz Indije
ob njegovem udarcu so žoge po navadi letele čez igrišče.
trener iz Anglije je prisegal na zeleno "ampak laško je pa zakon"
za kaj takega rabiš malo sreče
Predsednik KZS je metal odlično
danekaterim ni šlo niti v glavo
kaj šele v aparat.
tega ni v fotografskih priročnikih
tudi tega ne.
Kriket igra tudi nežnejši spol in verjemite, da pri metu ni bila ničkaj nežna.
tako so se Slovaki veselili ob zmagi nad domačini.
Akcija je povsod, samo pogledat moraš in biti dovolj hiter.
na igrišču
in malo ob igrišču
če te tak projektil zadane v glavo ni glih fajn
Tako je minil še en lep foto-vikend z veliko akcije in obilo zabave. Kriket postaja vsaj pri nas vedno bolj zanimiva igra, saj je iz tekme v tekmo več gledalcev in tudi zagriženih navijačel, opažam pa tudi nove mlade igralce, ki se pridružujejo ekipam. Mislim, da se ob takšnih aktivnostih pri nas za prihodnost kriketa ni bati. Priporočam pa ka tudi vsem fotografom saj je dober iziv in odličen trening.
Včeraj se je na Prevaljah zgodil velik dobrodelni dogodek, katerega namen je bil zbrati sredstva za nakup konzole, ki bo Darkov invalidski stol povezala z računalnikom in mu omogočila komuniciranje s svetom.
23-letni fant Darko je zaradi hude bolezni že od otroštva na invalidskem vozičku. Darko je 98% invalid, ki so mu ostali le še razum in dva prsta, ki ju lahko premika. Njegovo ogromno veselje sta računalnik in seveda internet, saj je edina možnost, s katero lahko komunicira s svetom. Denar se bo zbiral za napravo, ki bo njegov invalidski stol povezala z računalnikom in s tem omogočila Darku dostop do njegovega največjega veselja.
Udarili sta se ekipa Korotana l94/95 (ki si je priborila prvo ligo) in Ekipa Zvezd za Darka. Po borbeni igri na obeh straneh se je tekma po rednem delu končala z neodločenim rezultatom 4:4.
Pri streljanju enajst-metrovk, pa je z bele točke tekmo v korist Ekipe Zvezde za Darka odločil bos Dejan Zavec.
Kljub slabemu oglaševanju si je tekmo na tribuni ogledalo precej ljudi, ki so s tem prispevali delček za Darkov boljši jutri. Seveda se je našlo tudi precej takšnih, ki so si raje tekmo ogledali za ograjo, da so se ognili prostovoljnemu prispevku, kljub temu, da jih je spiker povabil in obiskalo dekle s skrinjico so brez sramno gledali naprej in na mojo začudenje se med njimi ni našel nihče, ki bi prispeval en samcat euro.
Tako se je Karič veselil svojega prvega zadetka za vodstvo Zvezd.
a kmalu je Kosova piščalka naznanila gol za izenačenje Korotana.
Aleševe moči in tehnike se ne bi branil marsikateri nogometaš.
Karič pa je v svoje slogu skupaj s
Pavlinom organiziral napade Zvezd
ki pa so se jih domači branilci bolj ali manj uspešno otepali
in jim vračali napade.
tudi smučarji so brez kompromisov prodirali
in slalomirali po igrišču.
vsi pa so se pošteno borili kot pravi risi.
"Slavček" pa je ob polčasu žrebal nagrade za gledalce.
ne vem če si je Čeh obrisal pot ali pa je Kosu le pokazal kaj si misli o njegovi odločitvi.
Darko je v družbi staršev napeto spremljal dogajanje na igrišču.
tako je Pavlin zahteval enajst-metrovko
Samo Vidovič je kljub letom ki so minila od takrat, še vedno v formi.
pravtako tudi Robi Zec,
ki je s svojimi akcijami navduševal gledalce.
tudi otroci so kot v starih prvoligaških časih pridno pobirali žoge
Počitek in posvet pride prav tudi še aktivnim športnikom.
Penali poslastica za gledalce kot tudi za igralce.
Tomaž Barada zna udarit
Ni Korotana brez Kristija Švaba.
tako pa so se Ekipa Zvezd za Darka razveselili Zavecevega zmagovalnega zadetka.
Prireditev je v lepem vremenu in prijetnem vzdušju prišla do vrhunca, ki se je z zabavo nadaljevala v Center Caffe-ju. Upam, da je organizatorjem uspelo zbrati sredstva, Darku pa želim najboljši jutri.
Kriket, družabna igra, ki si jo je izmislil nek Črno-gorec. Eden igralec meče usnjeno žogico, drugi jo z leseno desko skuša zadeti in dvajset igralcev, ki stojijo v krogu in opazujejo ta dva. Vse skupaj pa traja zelooo zelooo doolgo in sploh ne vem za kaj gre. Tako bi na prvo žogo opisal Kriket. Seveda pa ni tako, ko si prebereš zloženko o kriketu in skušaš vsaj delček tega razumeti v praksi, postane vse skupaj zelo zanimivo. Ko pa poizkusiš delček tega ujeti še v objektiv, pa je to pravi iziv za vsakega fotografa. Močno sonce, trde sence in beli dresi niso ničkaj v pomoč. Polek tega pa še precejšnja oddaljenost od motiva in nepredvidljiva žogica, ki zna biti precej boleča, če te zadane (enkrat sem ji ušel za ruso). No ko uspeš skompenzirati z vsemi ovirami, si prav vesel če ti nekaj rata.
Včeraj so se v Mežici na prijateljskih tekmah spopadli fantje iz Bele Krajine, Maribora in Mežice. Domačini so opravičili naslov aktualnih državnih prvakov in brez kompromisov dobili obe tekmi, drugo mesto pa je pripadlo Beli Krajini.
V nedeljo so me presenetili prijatelji iz Splita in včeraj smo se skupaj odpravili na tekmo Hrvaška-Polska. Prepolne ulice navijačev že zgodaj popoldan so ustvarile fantastično vzdušje in moral sem se vrnil v avto po kamero, da vse skupaj malo zabeležim. Za razliko od kakšnih klubskih tekem je bilo vzdušje zelo sproščeno in pozitivno naravnano in brez kakšnih izgredov. Vsi navijači so se skupaj zabavali ne glede na pripadnost. Tukaj pa je nekaj od tega.
Tudi mi smo prisotni na EP in to v potokih.
začuda se me nihče ni "ustrašil"
in prostovoljno so pozirali
tudi po službeni dolžnosti
dekleta so bila pa sploh dobrovoljna
Tale je najbrž že predvidel rezultat
Dobre poslikave si si lahko privoščil na vsakem koraku
V smeteh se ne utapljajo le Italijani
fuzbala ni nikoli dovolj
Avstrici še niso vedeli kaj jih čaka
Avtobusi so pokali po šivih
Pred stadionu pa me je pri vstopu doletel hladen tuš. Ko me je že prvi in drugi varnostnik spustil naprej me je pri zadnji kontroli zaštopal en šmrkelj, seveda naše gore list, ki ga nikakor nisem mogel prepričat da moja kamera nikakor ni pro ampak le star gepel. Objektiv 24-70 pa je bil zanj edina moteča stvar, češ, da je pre velik zoom. KAjmoreš, pač sem pustil vse skupaj na kapiji.
Rešil me je frend s kompaktom, ki mi ga je posodil za par škljocev, čeprav me je danes preklel ker sem mu ga preštelal po svoje in mu po tem ni uspela več nobena fotka. ( ups sem mu ga pozabil nastavit nazaj na P - profesional)
Po tekmi pa žurka povsod.
Polaki so s pomočjo pira hitro pozabili poraz
Hrvati pa so proslavili kot se spodobi do zgdnjih jutranjih ur
No, pa smo ga dočakali, novi stadion je v soboto zasijal v vsej svoji lepoti. Nabito polne tribune, dobra tekma in sanjsko vzdušje so pričarali res veličasten večer. Žoga je priletela dobesedno z neba in začetni udarec je pripadel legendi Mariborskega fuzbala in tekma se je lahko začela. Kmalu pa že hladen tuš z golom gostov, a kajkmalu so domači vzeli vajeti v svoje roke in pripeljali tekmo uspešno do konca z zmago, kot se za tak spektakel spodobi.
V zadnjem času se mi je poleg vseh živalskih
fotografij nabralo tudi kar nekaj ujed. Fotografiranje njih mi je še
posebej pri srcu, saj je poleg redkih priložnosti te ptice še posebej
težko dobro ujeti zaradi običajno slabih svetlobnih pogojev in
precejšnjih kontrastov, ki zmedejo svetlomer. Velik iziv pa jih je
loviti v zraku, pri čemer hitro ugotoviš, da je večina športnih akcij v
primerjavi s tem pravo igračkanje. Poleg hitrosti so še povsem
nepredvidljive, kot na primer fotografiranje lastovk v letu, ki pa je
še nekaj hujšega. Pri takšnem fotografiranju lahko hitro podvomiš v
foto-opremo. Kar na enkrat je AF v markcu zmeden do konca in objektiv
100-400 is počasen kot stari Trabant, nič boljši ni 500 F4 is. Ampak
brez skrbi z opremo je vse o.k. , le tiči so kot rakete. V takšnih
situacijah me vedno reši 70-200 2,8 in suvereno opravi svoje delo.
Sicer majhna goriščnica, a uporaben zoom in s pravim pristopom se da
narediti kar spodoben izdelek. No in tukaj je nekaj od tega.
Torej 13 marca je minilo prvo leto obstoja tega bloga. V tem času pa se je nabralo točno 50 foto-reportaž na katere ste kliknili in si jih ogledali 648279 krat. Kar lepa cifra. Ste jih pa tudi pridno komentirali.
Želim si in upam, da bi bilo v tem letu dobrih foto-reportaž in Vašega sodelovanja še več. Vsem se zahvaljujem za takšno ali drugačno sodelovanje, še posebej pa se zahvaljujem za potrplenje tistim, ki jim včasih v narodnem domu zaškljocam na uho. Moram pa pohvaliti tudi tiste, ki se znajdejo pred mojim objektivom, saj so se me s časom navadili kot "odtiska na stopalu" in me niti ne opazijo več in to je pomembno za dobro fotografijo.
No ja če slučajno koga prime, da me ob tem "svečanem dogotku" s čim obdaruje bom najbolj vesel majhne pozornosti, kot je na primer tale na sliki.
Smisu življenja je fotografiranje v naravi...
Reddit! - 
Del.icio.us - 
Digg
