 |
Ziggy v čudežni deželi Življenje ni lahko. A hvala bogu imam vsaj stil! |
|
|
O blogu:
Ko se vam v nedeljo zv er z navijalkami v laseh in zobnim apartom v kozarcu zazdi, da ste dosegli patetu no dno svojega obstoja, vas lahko potol>im... Niste edini, ki vam ne gre vse po n rtih. Ta blog je okno, skozi katerega boste pogledali vG ud>no d>elo, kjer je samotno hrustanje smokija v drw>bi Maria Galunu a le kapljica v morju patetike. Dragi moji... dobrodůli v d>eli "My Life"!  Girly Myspace Layouts O avtorju:
Iskalnik:
Arhiv:
Skupine:
Zadnji prispevki:
Zadnji komentarji:
 Girly Myspace Layouts Povezave:
       |
|
11.6.2008 14:36:00 - (neopredeljeno) NASLEDNJA POSTAJA: UGANDA  Spominjam se, kako je bilo, ko sem kot majhen debeli fantek prvič stopil v McDonalds. In naročil svoj prvi Big Mac, srednji pomfri in veliko, veliko toksično coca colo. Rekel sem, da bi to lahko jedel vsak dan. Doma so mi seveda odvrnili: »Če bi vsak dan jedel hamburger, bi po nekaj dnevih že samo ob pogledu nanj bruhal.«. Verjeli ali ne… imeli so prav.
Ko se stvari sprevržejo v rutino, potem je čas, narediti korak naprej. V katerokoli smer pač že. Glavno, da je naprej.
Nekako tako je tudi z mojim življenjem. In ker sem si zadnjih nekaj mesecev začel precej močno iti na živce, sem se odločil zavestno stvari postaviti na glavo. In začeti znova. Začeti drugače. In počakati, kam me bo potem spet nesla pot.
Resnično ne morem reči, da mi v življenju gre slabo. Sploh ne. Pa vendar je dan postal enak dnevu. Kar je najbrž precej dobra odskočna deska za raka ali vsaj rano na želodcu. Tega pa ne želim. Vsaj ne sebi.
Zato sem vzel svojo rožnato torbico, vanjo stlačil nekaj nujne kozmetike, cigaret in zdravil, ter tresočih kolen poiskal novo priložnost.
In tako jutri zjutraj z graškega letališča odletim proti Veliki Britaniji. Od tam pa naprej v Kampalo, glavno mesto Ugande. Od tam me bodo potem usmerili v eno izmed manjših vasic v njeni bližini. Dogovori so sicer trajali več tednov, a vem, da se bo splačalo. Eno leto bom v srcu Afrike, pod okriljem ene izmed katoliških humanitarnih organizacij razdeljeval zdravila, hrano, oblačila, kolikor se poznam, pa tudi modne in dietne napotke. In tako jutri zjutraj z graškega letališča odletim proti Veliki Britaniji. Od tam pa naprej v Kampalo, glavno mesto Ugande. Od tam me bodo potem usmerili v eno izmed manjših vasic v njeni bližini. Dogovori so sicer trajali več tednov, a vem, da se bo splačalo. Eno leto bom v srcu Afrike, pod okriljem ene izmed katoliških humanitarnih organizacij razdeljeval zdravila, hrano, oblačila, kolikor se poznam, pa tudi modne in dietne napotke. Napočil je čas slovesa. Najbrž vam je jasno, da se sedaj nekaj časa ne bomo brali. Upam, da imate še kak drug hobi. Seveda pa ne gre za dokončno slovo. Morda se čez 12 mesecev ponovno vidimo. V Čudežni deželi. Morda pa se srečamo v kakšni novi zgodbi. Povsem druge barve. S povsem drugim namenom. Povsem drugim koncem. Vse dobro vam želim. Razen tistim, ki vas ne maram. Hvala, za prijetno družbo na enem najbolj razburljivih potovanj v mojem življenju. Sedaj, pa je čas za novo avanturo.
Ziggy
 Reddit! -  Del.icio.us -  DiggŠtevilo komentarjev: 31 - Zadnji komentar: 4.11.2009 20:45:00 Preostale strani: - 1 - |
Blog kreiran: 27.7.2006 18:36:00
| Večerov |  | internetni dnevniški zapis |