Bliža se čas, ko bo potrebno oddati prijave za Imagine cup. Da gre za tekmovanje, kjer se Slovenci vsako leto visoko uvrščamo, sem že velikokrat pisal, letošnja tema pa je še posebej težka - ekologija. Vem, da je to temo težko povezati z računalništvom, pa zato natresam nekaj podatkov, ki sem jih zadnje čase zasledil (morda se komu utrne ideja in iz tega razvije projekt, ki ga bo v popeljal na svetovni finale):

- Po spletu poiščite Makronovinoo poročilo. Govori o ekološkem narbtniku in vsako stvar, ki jo storite preračuna v emisije ogljikovega dioksida. Tako je denimo poročni prstan vreden 5 ton. Glasbeni CD kupljen v trgovini 1,6 kg, isti CD v MP3 obliki snet iz interneta 0,7 kg...

- Revija The Lancet je objavila študijo, da potrošnja mesa in mesnih izdelkov močno vpliva na klimatske spremembe. Povprečen Evropejec dnevno poje 224 gramov mesa, Afričan pa 31 gramov. Živinoreja je namreč eden največjih porabnikov Zemljinih virov, predvsem vode.

- Ekološko najbolj osveščena mesta so: Reykjavik - Islandija (avtobusi na vodikov pogon, do 2050 bodo prepovedali uporabo fosilnih goriv), Portland - ZDA (prvo mesto v ZDA, ki upošteva Kyotski sporazum, gradijo kolesarske steze in imajo zakon o obveznih zelenicah), Curitiba - Brazilija (na vsakega prebivalca pride 175 zelenih površin in 30 ovc, ki služijo namesto kosilnic), Malmö - Švedska (izvajajo načrtekozadostnega mesta), Vancouver - Kanada (90 % energije ustvarijo z obnovljivimi viri - elektrarne na veter, sončna enerija, energija valovanja), Kopenhagen - Danska (sredi morja so postavili polje vetrnih elektrarn), London - Velika Britanija (London želi postati najbolj čisto mesto in bodo do 2020 za 60 % zmanjšali emisije CO2 - je tudi eno redkih mest, kjer morate plačati za vožnjo po centru mesta), San Francisco - ZDA (v mestu je prepovedana uporaba plastičnih vrečk), Bahia de Caraquez - Ekvador (imajo izredno natančen sistem ločevanja smeti iz katerih delajo kompost), Sydney - Avstralija (prvi na svetu so predpisali uporabno varčnih žarnic in enkrat na mesec za eno uro preventivno, kot poziv k večji osveščenosti, izklopijo elektriko v celem mestu), Barcelona - Španija (mesto ima največ peščev na svetu - 37 %), Bogota - Kolumbija (do leta 2015 nameravajo ukiniti ves avtomobilski promet v času največjih špic; danes je promet zmanjšan že za 40 %), Bankok - Tajska (v mestu reciklirajo odpadno gospodinjsko olje in iz njega proizvajajo biogorivo, ki naj bi do leta 2012 bilo edino pogonsko gorivo), Kampala - Uganda (izvajajo revolucionarni model urbanega poljedelstva - vrtovi na balkonih in strehah hiš), Austin - ZDA (mesto z največjim odstotkom uporabe sončne energije - 20 %).

- Velik onesnaževalec je papirna industrija, ki se sicer hvali, da 10 % papirja reciklirajo, a je problematičnih ostalih 90 %.

- Napis "iz naravnih materialov" ni vreden nič. Tudi svinec in živo srebro sta pridobljena iz narave.

- Na blogu www.etsylabs.blogspot.com najdete nekaj idej, kaj narediti s starimi vrečkami (najbolj mi je všeč tista o likanju).

- Še podatek: 90 % ljudi na Zemlji nima dovolj hrane, čiste vode in strehe nad glavo. Ne boste verjeli, ampak rešitev na ta pomanjkanja iščejo predvsem arhitekti.

- Ali ste vedeli, da so napisi tipa "iz naravnih substanc..." ali "iz naravnih izvlečkov..." le puhli marketinški slogani, saj doslej ni bil še noben šampon ali drugi izdelek testiran? Če druga ne, so vsi ti "naravni" izdelki v plastičnih embalažah, lahko pa bi bili v papirni.

- Ali ste vedeli, da Avstrijska vlada subvencionira v višini 50 % vsa vlaganja v sisteme pridobivanja energije iz sonca?

Včeraj sem govoril z Boštjanom Stražarjem in oba sva se strinjala, da je ekologija verjetno najtežja tema dosedanjih Imagine cup tekmovanj. Pred študenti je torej najtežja naloga doslej. In kot nalašč sem danes naletel na nekaj spletnih strani ekološko obarvanih, ki so lahko iztočnica za vse ekipe, ki se bodo prijavile na tekmovanje (če se ne motim bo uraden razpis objavljen oktobra, prijave pa bo treba oddati do 31. decembra).

Torej...

Kalkulator porabe papirja. Velja za časopise, revije, prospekte... Še misliti si ne morete, koliko lesa, energije in vode porabimo na leto.

Koliko vaš avto onesnažuje okolje? Grafična primerjava z drugimi vozili, z drugimi uporabniki...

Popotniški kalkulator. Vpišete začetni kraj potovanja, pa ciljno destinacijo in stran vam izračuna, koliko CO₂ ste ustvarili.

Tudi hiše onesnažujejo okolje. Take z več spalnicami so še posebej škodljive. Škoda, da sistem deluje samo za ameriške zvezne države.

Avtomobili in CO₂. Zbrani so podatki za vse modele od leta 1985.

V online igri ElectroCity se učite varčno in okolju prijazno graditi mesto.

Kaj se zgodi, če običajne žarnice zamenjamo z varčnimi? Interaktivni izračun (spet) velja samo za ZDA.

Goro statističnih podatkov in sezname največjih onesnaževalcev najdete na naslovu Scorecard.org. Pravzaprav je stran pravi zaklad informacij za razvoj novih storitev.

To je samo nekaj naslovov, ki so lahko iztočnica za razvoj bolj kompleksnih programskih rešitev, predvsem pa vse te strani lahko služijo kot vir informacij (informativni izračuni).

Upam, da vsaj nekateri med vami že razmišljate s čim se boste prijavili na tekmovanje...

Evo nekaj utrinkov iz Koreje... Nekaj iz priprav na tekmovanje. Nekaj iz edinega sprehoda po 15 nastropnem nakupovalnem centru, kjer imajo samo elektroniko (za znoret!). Nekaj iz zaključne prireditve. In nekaj kar tako, da dobite občutek (vi in predvsem bodoče ekipe!) za kako velik dogodek gre.

Ja, Korejci so se izjemno potrudili in težko se jim bodo Francozi približali. Kot sem že nekje zapisal, čaka Pariz misija nemogoče.

Slovenska ekipa T-Team, ki je teden dni branila barve naše male državice, se je včeraj srečno vrnila domov. Polet do Frankfurta je potekal mirno (skoraj polovica potnikov je bila itak ekip iz drugih držav), potem je Adria zamujala 20 minut, a ni bilo hudega.

V naslednjih dneh bo sledila analiza letošnjega slovenskega nastopa in priprava za naslednje leto. Že oktobra se bo začelo iskanje ekipe za Imagine cup 2008.

Tema: ekologija, okolje in prostor...

Recimo: lahko bi naredili sistem za zmanjševanje prometnih zamaškov. Lahko bi poiskali rešitev "ventilacije" velikih mest. Lahko bi naredili načrt varčevanja z vodo (ste vedeli, da je za tono papirja potrebnih 4.000.000 litrov vode?!). Kaj se je zgodilo z idejo pisarne brez papirja? Ideja bi tudi bila, da bi iz satelitskih ali letalskih posnetkov iskali divja odlagališča odpadkov (analiza videa ali fotografij). Morda se najde kaj na temo ločevanja odpadkov...

Če premorete vsaj kanček ustvarjalne žilice in bi radi uspeli v življenju, se vam splača razmisliti in poskusiti. Časa imate do oktobra, čeprav je denimo srbska ekipa svoj projekt začela razvijati že pred enim letom.

Tekmovanje Imagine cup 2007 je bilo odlično organizirano. Narediti dogodek za 1000 ljudi sicer ni velik zalogaj, vendar pa morate upoštevati, da je veliko teže zadovoljiti potrebe 112 ekip iz različnih držav, z različnimi običaji in nenavadnimi navadami.

Začnimo samo pri tipkovnicah. Če mislite, da znate tipkati na korejske, se motite. Nanje lahko tipkate le, če imate s sabo lovskega psa. Kot bi tipkali po megli.

Druga ovira je hrana. Arabci jedo nekaj, kar drugi ne. Drugi jedo nekaj, kar Azijci ne. Azijci jedo nekaj, kar Evropejci ne (recimo pse in podgane). Še misliti si ne morete, kako težko je pripraviti požrtijo za 100 različnih kultur. Ste vedeli, da Arabke ne jedo v prisotnosti moških (ker si iz obrazov ne smejo sneti rutic)? Indijci ne jedo krav. Američani imajo radi ocvrto, mastno in pečeno na olju. Balkanci ne morejo brez mesa z žara. Korejci ne pijejo alkohola (niti piva ne) in energijskih pijač (Redbull se prodaja v ilegali, pod mizo in le, če ima volonter vaše ekipe dobre veze s črnim trgom - slovenski jih je imel)... K temu dodajte še vegetarijance, vegane, tiste na dieti, pa ženske z ločevalno dieto...

Hjoj, joj, joj...

Tretja pohvala gre kongresnemu centru Walkerhill. Včeraj sem skoraj pol ure stal pred WC-jem, da sem ga lahko poslikal (čakal sem, da se je spraznil, ker me je bilo sram, da bi slikal, ko kdo opravlja potrebo, khm...). Zdi se, kot da so najeli posebnega dizajnerja samo za stranišča. Noro!

Tudi logistika ni mačji kašelj. Vseh 100 in nekaj ekip mora imeti svojo stojnico, svoj prostor za predfinalno predstavitev in na koncu moramo k temu dodati še 9 dvoran za finalne boje. Ne vem, če Slovenija sploh premore takšen kongresni center. Še bolj pa sem prepričan, da bi bilo preveč mazohistično, če bi kdaj sploh pomislili, da bi tako tekmovanje lahko pripravili v Sloveniji. Si predstavljate reveže, ki bi iz Jamajke najprej potovali v ZDA, pa potem do Frankfurta, potem do Hose Puchnika, potem pa še z avtobusom do Portoroža. Verjetno bi vsi že med potjo umrli od utrujenosti.

Četrta pohvala gre mestu (urbi et orbi). Mestu zato, ker si je župan, ki vodi mesto po velikosti primerljivo s povprečno državo, vzel čas in del večera posedel s študenti. Prav tako si je podžupan Pariza (čeprav nerodnež) vzel še več časa, priletel na drugo stran sveta in bil v prvih vrstah na predstavitvah...

Še posebej pomembna pri tako velikem študentskem tekmovanju je vloga sponzorjev. Čeprav se mnogi danes tega ne zavedajo, pa bo ravno iz generacije, ki je te dni v Koreji, zrasel podmladek (gospodarskih) voditeljev prihodnosti. Samo če si tako velik kot Microsoft, si lahko privoščiš, da vlagaš in delaš na dolgi rok. Še posebej, ker bodo prvi rezultati doslej 5-letnega dela vidni šele čez nekaj let, ko bodo prvi zmagovalci začeli prevzemati vodilna mesta po podjetjih. Leta 2003 so namreč zmagali Američani, leta 2004 Francozi, leta 2005 Rusi, 2006 Italijani in 2007 Tajci.

Tekmovanje se naslednje leto seli v Evropo. Koreja 2007, Indija 2006 in Japonska 2005 so študentom iz celega sveta dali navdih brez primere. Pred Evropo je torej misija nemogoče...

No, pa se je končalo... Imagine cup 2007 ima zmagovalce. Še dobro, da so to Tajci, ker bi se drugače Slovenci bolj potihoma vrnili domov. Žal je v življenju tako, da moraš imeti tudi srečo, kajti znanja na Imagine cup gotovo nikomur ne manjka. Vendarle gre za spopad idej.

Naslednje leto bo Imagine cup 2008 v Parizu v Franciji. Znana je že okvirna tema, a najbolj smo se včeraj muzali ob spodrsljaju podžupana Pariza, ki si je prišel v Korejo ogledati tekmovanje in prevzeti štafetno palico. Med zahvalnim govorom je namreč pozval vse in še več držav, da pride tekmovat v Pariz, hkrati pa je obljubil, da bo "Pariz še boljše organiziral tekmovanje kot Seul".

No, pa je brcnil v meglo!

Med domačini je završalo, županu Seula se je zataknilo in tudi vsi drugi smo debelo pogledali, ker je izzvenelo, kot da Korejci niso dobro opravili svojega dela in bodo morali Francozi popravljati.

Seveda se je "pameten" Francoz, ki se je ujel v zanko splošnih floskul, takoj zavedal svojega spodrsljaja in je začel nekaj pametovati, da boljše ne gre, lahko pa na drugem nivoju in na drugih področjih in je poudarjal tradicijo, je zardeval, se zapletal in blebetal kar po francosko, nakar je izustil, da angleško sploh ne zna in na hitro zaključil svoj govor.

Za mizo med večerjo se ni ihče hotel pogovarjati z njim, nekaj pa nas je bilo takih, ki smo razumeli njegovo zadrega. Hihihi... Jasno, da vsak naslednji organizator skuša preseči prejšnjega, vendar pa bo težko prehiteti Korejce.

Samo za primerjavo... Imagine cup 2005 je skupaj s finalom in vsemi regionalnimi izbori stal približno 2 milijona dolarjev. Letos ocenjujejo, da bo strošek vseh tekmovanj okrog 5 milijonov dolarjev (seveda gre za približne in neuradne ocene, točnih po moje nihče ne ve). Večino pokrije Microsoft, pa tudi British Telecom, vsako leto pa se pojavi vedno več in več novih sponzorjev. Glede na letošnjo in prihodnjo temo (p)ostaja OZN eden ključnih podpornikov.

Ali lahko naslednje leto Pariz v organizacijo vloži 10 milijonov dolarjev? Težko.

Torej...

Za naslednje leto že iščemo slovensko ekipo študentov, ki se bo spoprijela z vprašanjem: "Zamislite si svet v katerem nam tehnologija pomaga pri ohranjanju okolja". Gre za ekološko temo, iščejo pa se programske rešitve.

No, kot lahko vidimo letos, če je nekaj malega hardvera zraven, ne škodi...

Ne znam si predstavljati, da bi naši fantje prišli v superfinale, ker bi jih včeraj čakala dodatna predstavitev, danes celodnevna turneja, jutri še en nastop in v petek zadnji. Nastopati ob 8. zjutraj (po našem času ob 1.00) in biti pripravljen odgovarjati na vprašanja sodnikov in sponyorjev vse do 22. ure, je tempo, ki marsikoga zlomi. Naši so že brez nastopov pri kosilu skoraj zaspali. A pojdimo po vrsti...

Zjutraj je deževalo. Deževalo je tako, kot bi šlo za sodni dan. Čakal nas je avtobus in najprej ogled lokalnega muzeja, kjer najstarejši eksponat datira v 16. stoletje in je še Mariborski muzej pravi zaklad proti njim. Očitno jih zgodovina ni obdarila s presežki večjimi od štajerske prestolnice.

Tudi cesarjeva palača je v primerjavi s pekingško kot drevored ministra za vrtnarstvo. Nič posebnega. Nič cesarskega. Nič blišča. Še potke so tlakovane tako, kot bi jih delal vajeniški kamnosek.

Za mesto z 22 milijoni prebivalcev bi človek pričakoval kaj več... Nehote se vsiljuje misel, da je Seul tujek, umetna tvorba. Nima duše.

Pot smo nadaljevali do Olimpijskega parka (Seul je bil leta 1988 organizator Olimpijskih iger na kar so še danes zelo ponosni, čeprav so organizatorji med tem že krepko osiveli), kjer nas je čakalo kosilo - njihovo tradicionalno. Zelenjavo, riž, testenine, jajca, meso, olje in začimbe je 12 kuharjev zmetalo v posodo, ki je bila po velikosti primerljiva z manjšim tovornjakom, vse skupaj so mešali in mešali, spodaj pa žgali, nato pa kar z rokami postregli zbrani druščini. Zunaj je še naprej deževalo, a vonjave so slovensko ekipo prepričale, da se vendarle splača tvegati in poiskati bljižnji Mc'donalds. Priznajte, da še niste jedli kosila kuhanega v ponvi za Guliverja!?

Na koncu nismo našli Mc'donaldsa, bili smo mokri kot cucki in lačni.

Še dobro, da je po vožnji z ladjo po reki Han (ogromna blatna reka z nikakvim razgledom in neurejeno obalo - bili smo edina turistična ladjica na reki, celo nobene tovorne ni bilo na spregled; očitno se po Hanu vozijo samo Evropejci, ki mislijo, da vsako mesto najhitreje spoznaš iz reke) sledila večerja pri županu Seula. Se-Hun Ohu mu je ime. Večerja ni bila kdovekaj, je pa bila slavnostna, nekateri pa so se tudi tokrat šli pocartati pred magistrat s fastfoodom. Tokrat uspešno. Niso ostali lačni (za razliko od tistih, ki smo ostali v dvorani)

:)

(Upam, da nam tega župan ne bo zameril. Drugače je zelo prijeten fant. Mlad...)

Zdaj je spet polnoč, pred dvema urama so mi ugasnili press center (ki danes vsaj dela) in sam ždim v veliki sobi. Nič mi ne manjka, le nekoliko utrujen sem, fantje pa bojda postopajo naokoli in "navezujejo stike"... Najbolj jih vleče k Čehinjam, pa tudi k Savdski Arabiji, ujeli so se s Singapurci, z Joeom Wilsonom, direktorjem akademskih pobud pri Microsoftu in glavnim pri Imagine Cup, pa so takorekoč na ti. "Nice dress," je Igor ošvrknil Joea, ko je na srečanje z županom prišel v svileni kravati in ultra dragi obleki. Joe se je namreč od lani zelo spremenil: letos ima dolge lase, hodi v razvlečeni majici, kratkih hlačah in japonkah. Prav nič direktorskega ni na njem.

Tako...

Na blog bom še pripel nekaj slik (to običajno traja), morda se spomnim še kakšne zgodbice, na koncu pa (tako kot vsakič doslej) se bom sprehodil naokrog... Morda pa danes le srečam koga od naših, ki ga spanec še ne daje.

Sicer pa: lahko noč, Slovenija!

P.S.
Jutri bom zagotovo več napisal, ker se program začne šele ob 15. uri po lokalnem času (ob 8.00 po našem) in bo vse skupaj potekalo bolj na eazy - brez naših... Ker pa so v ožjem izboru ostali Avstrijci, Tajci, Jamajčani, Korejci, Irci in Srbi, bomo najbolj ploskali našim južnim bratom, kljub temu, da se še nismo utegnili spoznati. A slovanske druše se zmeraj hitro ujamejo...

Superfinalisti so: Avstrija, Jamajka, Grčija, Kitajska, Koreja, Tajska, Rusija, Ukrajina, Irska, Češka, Srbija in Ninozemska. Očitno je včerajšnji izpad interneta pustil večje posledice, kot smo upali v slovenskem taboru.

Drugi krog predstavitev se bo začel že čez pol ure, rezultati pa bodo znani jutri popoldan, ko se bo 6 ekip predstavilo na zaključni prireditvi, kjer bodo tudi razglasili razultate. Slovenija je tako ostala izven prve dvanajsterice, največje razočaranje pa so ekipe Indije, Japonske, ZDA in seveda vse države Južne Amerike. Očitno bo v finalu šlo za evropsko azijski spopad...

In kaj zdaj?

Shoping?

Niti ne, ker zunaj še vedno lije. Lije kot iz škafa...

Slovenci so v drugo odlično opravili svojo nalogo. Nastop je bil suveren, usklajen in predvsem vse je delovalo. ko so sledila vprašanja in odgovori, je celo ameriški sodnik razlagal idejo avstrijskemu, le Indijec in Turk sta bila preveč zaspana, da bi lahko tvorno sodelovala v debati. Kljub vsemu je bil vtis zelo pozitiven.

Pravkar smo se vrnili iz kosila in čez slabo uro bodo že znani rezultati drugega kroga. Del naše ekipe je šel v sobe, so se skrili v samotne kotičke, spremljevalci pa smo na glasno debatirali in analizirali predstavitev. Danes smo bili najglasnejši, za razliko od Hrvatov, ki so pri kosilu imeli na čelo poveznjene kape in so bili bolj tiho, kot sicer. Bojda so se preveč časa ukvarjali z vprašanjem, v čem je njihova rešitev drugačna od ostalih. Pravijo, da so sodnikom vendarle uspeli dopovedati...

Zunaj pa lije še bolj kot zjutraj.